Search the digital library catalog

Abstract: Lastnih imen načeloma naj ne bi prevajali, imajo pa imena književnih junakov otroške književnosti pogosto opisni pomen in izražajo osebnostne lastnosti ali živalsko vrsto. Zato je pri tej vrsti prevajanja treba prilagoditi lastno ime, če želimo doseči enak učinek, kot ga je imel izvirnik. V magistrskem delu smo se osredinili na primerjalno analizo pri prevajanju enodelnih in večdelnih lastnih imen klasične in sodobne otroške književnosti. V teoretičnem delu smo opisali karakteristike otroške književnosti in kako jo prevajati, nato pa smo definirali lastna imena in podrobneje raziskali strategije za prevajanje lastnih imen. Pri analizi smo uporabili strategije za prevajanje lastnih imen L. Fernandesa. V empiričnem delu smo analizirali 1000 lastnih imen, ki smo jih iskali v književnih delih avtorjev, kot so F. Baum, L. Carrol, F. Salten, P. Travers, M. Auer, C. Funke, J. Lacey, D. Reiche, S. Voake, idr. Zanimalo nas je, katere prevajalske strategije so bile uporabljene pri prevajanju lastnih imen, še posebej smo se osredotočili na razlike med enodelnimi in večdelnimi imeni ter razlike med klasičnimi in sodobnimi deli. Ugotovili smo, da je najpogostejša strategija prevajanja lastnih imen tako klasične kot sodobne otroške literature substitucija, ki ji sledi strategija kopiranja.
Keywords: lastno ime, otroška književnost, strategija prevajanja, književno prevajanje
Published: 28.01.2021; Views: 64; Downloads: 8
Full text (3,40 MB)

Abstract: Poslovna etika predstavlja sistem vrednot, moralnih in etičnih prepričanj, ki usmerjajo ravnanje in načine odločanja podjetij in posameznikov znotraj tega podjetja. Da bi podjetja ohranila in krepila ugled, morajo svoje delovanje usklajevati z etičnimi načeli. Etično poslovanje danes predstavlja nepogrešljiv del poslovne prakse in enega izmed ključnih elementov za doseganje poslovne uspešnosti in učinkovitosti tako na kratek, kot tudi na dolgi rok. V ta namen se v diplomskem projektu osredotočamo na predstavitev teoretičnih izhodišč za obravnavo poslovne etike in morale, ob tem pa se poglobimo tudi v opredelitve pojma poslovne etike. Za boljše dojemanje predstavimo ravni poslovne etike, njene notranje in zunanje vire, kot tudi udeležence ter prikažemo vpliv, ki ga ima okolje na poslovno etiko. Skušamo predstaviti tudi značilnosti poslovne etike v organizacijah, skozi prikaz vloge poslovne etike v delovanju organizacij, načina sprejemanja etičnih odločitev in značilnosti etičnega upravljanja ter s tem povezane tudi stopnje občutljivosti udeležencev glede etičnega ravnanja. Strategije podjetja so za vsako organizacijo ključnega pomena, saj določajo načine doseganja zastavljnenih ciljev. Poslovna etika ima pomembno vlogo pri oblikovanju strategij podjetja, saj predstavlja mehanizem vodenja, ki temelji na etičnih načelih, zaradi česar se organizacija lahko odzove na zahteve vseh deležnikov, ki so direktno ali indirektno povezani z organizacijo. V diplomskem delu podamo definicije korporacijske ali celovite strategije in poslovne strategije ter slušamo predstaviti način integracije poslovne etike v strategije podjetja. Prav tako je prikazan tudi vpliv poslovne etike na rezultate poslovanja podjetja, v okviru katerega skušamo razložiti vpliv poslovne etike na učinkovitost in uspešnost poslovanja. Vsa teoretična spoznanja skušamo primerjati s poslovno prakso na primeru izbranega proizvodnega, kot tudi storitvenega podjetja, in sicer se osredotočamo na prepoznavanje teoretičnih predpostavk s področja implementacije poslovne etike v delovanje, pri čemer veliko pozornost posvečamo predvsem etičnim kodeksom organizacij in oblikovanju strategij v podjetjih.
Keywords: Poslovna etika, etični kodeks, poslovna uspešnost, strategija podjetja, konkurenčna prednost.
Published: 24.11.2020; Views: 196; Downloads: 85
Full text (1,31 MB)

Abstract: Podjetje X se trenutno odloča o tem, na kateri tuji trg bi bilo najbolj smiselno vstopiti in katera strategija vstopa bi bila najbolj primerna. V prvem delu magistrske naloge smo preučili teorijo mednarodnega poslovanja, strateškega načrtovanja, raziskav tujih trgov in odločanja. V drugem delu naloge smo predstavili tehnološko podjetje X in naredili podrobno analizo širšega zunanjega okolja Madžarske in Poljske na področju širokopasovnega dostopa. Podjetje si želi neposredno poslovati z večjimi operaterji ter preko poslovnih partnerjev z manjšimi. Ker podjetje X še ni naredilo konkretne analize zunanjega okolja, analize stroškov in časovnega okvira vstopa na tuji trg ter definiralo jasnih prodajnih ciljev in aktivnosti za izbrani trg, smo v magistrski nalogi na podlagi večparametrskega odločitvenega modela v programu DEXi in PEST analize predlagali, kaj bi bilo za podjetje najbolj smiselno in na katera tveganja mora biti pripravljeno. Namen magistrskega dela je preučiti trg Madžarske in Poljske ter definirati odločitvene kriterije za izbiro ustreznega trga. V ta namen smo razvili večparametrski odločitveni model, v katerem smo ovrednotili kriterije na podlagi analize trga. Kot rezultat smo dobili najbolj potencialni trg, na podlagi stroškovne analize in časovnega okvirja pa najbolj primeren način oziroma strategijo vstopa na tuji trg. Ustrezne podatke za analizo zunanjega okolja smo poskusili pridobiti iz različnih preverjenih spletnih virov, nekaj pa tudi iz intervjuja skrbnika ključnih kupcev ter direktorice prodaje poslovne enote Dostop. Na podlagi pridobljenih podatkov smo po metodi PEST analizirali štiri ključna okolja, in sicer politično, ekonomsko, družbeno in tehnološko. Vprašanje in dileme so se pojavile predvsem zaradi pravilnosti umestitve kriterijev v posamezno okolje in ali pomembno vplivajo na odločitev o vstopu na tuji trg. Širša analiza zunanjega okolja podjetju poda grobo sliko, ali je trg primeren za nadaljnje raziskovanje ali ne. Trg naj ne bi bil zasičen, sicer je tržni potencial majhen, smiselno pa je tudi izbrati tisti trg, ki je geografsko bližji, kulturno bolj domač in nekompleksen. Če je trg dovolj perspektiven, je potrebno narediti tudi druge analize, ki so prav tako pomembne pri odločanju o mednarodnem poslovanju. To so analiza konkurence, kupcev, lastnega potenciala idr.
Keywords: Strategija, večparametrsko odločanje, telekomunikacije, Dexi, analiza trga
Published: 09.11.2020; Views: 115; Downloads: 24
Full text (2,93 MB)

Abstract: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Keywords: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Published: 11.09.2020; Views: 250; Downloads: 55
Full text (1,60 MB)

Abstract: Migracije so eden največjih globalnih izzivov današnjega časa, so naravni fenomen in v našem vse bolj povezanem svetu ena od značilnosti današnjega časa. Dandanes le malo ljudi v industrializiranih državah ali državah v razvoju nima osebnih izkušenj z migracijo in njenimi posledicami - ta splošna izkušnja je postala simbol dobe migracij. Migracije so globalen pojav, zato se je pojavila težnja po globalni ureditvi. Vsaka država ima svojo politiko priseljevanja, svoje načine za spopadanje s težavami, ki ji migracije prinesejo. Po migracijski krizi leta 2015 je večina držav prišla do spoznanja, da se vprašanje urejanja migracij lahko uspešno in učinkovito rešuje le z medsebojnim sodelovanjem. Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah predstavlja pomemben mejnik k težnji po vzpostavitvi enotne migracijske politike med državami na svetu. Globalni dogovor opredeljuje migracije kot ključ za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. S simbolno potrditvijo Globalnega dogovora, decembra leta 2018, se je odprlo mnogo vprašanj in polemik, vezanih na 23 ciljev, ki jih dogovor določa. Glavna odprta vprašanja dogovora so ali le-ta vpliva na suverenost držav pristopnic, ali dogovor izenačuje legalne in nelegalne migracije in ali opredeljuje migracijo kot novo človekovo pravico. Skozi analizo ciljev ter ukrepov Globalnega dogovora smo prišli do zaključka, da dogovor ne posega v suverenost držav – tudi če bi kakšna določba omejevala suverenost, prevladuje splošno načelo dogovora, ki mu daje neobvezujočo naravo. Kar pomeni, da se vsaka država odloči ali želi nacionalno politiko spreminjati in dopolnjevati v skladu s tem dogovorom ali ne. Tudi nove pravice do migriranja ta dogovor ne daje. Z opredelitvami le določa kaj in pod kakšnimi pogoji so dovoljenje migracije, s čimer si prizadeva za zakonsko ureditev migracij. Z analizo Strategije Republike Slovenije na področju migracij smo ugotovili, da Vlada Republike Slovenije deluje v smeri izpolnjevanja ukrepov, ki jih določa Globalni dogovor o varnih, zakonitih in urejenih migracijah.
Keywords: migracijska politika, mednarodna zaščita, evropski azilni sistem, newyorška deklaracija, globalni dogovor, strategija vlade
Published: 18.06.2020; Views: 204; Downloads: 46
Full text (689,47 KB)