| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 86
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
STRATEŠKO UPRAVLJANJE ZNAMKE DRŽAVE SLOVENIJA - ZNAMKE 'I FEEL SLOVENIA'
Livija Kovač Kostantinovič, 2016, master's thesis

Abstract: Trženje in promocija držav sta prisotna že od časov antične Grčije, ko so si mesta prizadevala za promocijo svojih držav na olimpijskih igrah. Danes je konkurenčno tekmovanje med državami, destinacijami, regijami in mesti razen na področju športa prisotno še na drugih področjih, predvsem pa na področju turizma, gospodarstva in tujih investicij. Konkurenca med državami se z globalizacijo dodatno zaostruje, globalizacija pa hkrati pomeni tudi večjo obveščenost in ozaveščenost potrošnikov. Slednje posledično predstavlja vse večjo potrebo po prepoznavnosti in razlikovanju ne samo podjetij, proizvod in storitev, temveč tudi držav. Danes imajo znamke držav ključno vlogo pri doseganju cilja želene prepoznanosti in konkurenčnega položaja držav na globalnem trgu. Strateško upravljanje znamk držav se je do pred kratkim osredotočalo predvsem na področje turizma, čeprav k imidžu države prispevajo tudi številna druga področja. Tudi raziskave, ki se nanašajo na imidž znamke države ter njen pomen in vlogo, so v preteklosti v veliki meri izvedene le za področje turizma, le maloštevilne so bile raziskave, katerih predmet je strategija upravljanja znamke države na različnih družbenih področjih. Prav tako je na voljo malo konceptualno podobnih modelov za strateško upravljanje znamk držav. Zato je fokus tega magistrskega dela na raziskavi vpliva imidža vseh sektorjev in ne le turizma na oblikovanje imidža znamke države v očeh domače in tuje javnosti ter na oblikovanju celovitega modela strateškega upravljanja znamke države za doseganje želenega imidža ustvarjene znamke države. Naša raziskava se osredotoča na znamko države, strateško upravljanje znamke države ter medsebojno razmerje in učinek med imidžem države oz. učinkom države izvora ter nakupnim vedenjem potrošnikov. V magistrskem delu je predstavljena analiza izvršene raziskave in primerjave uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav: Švice, Nemčije, Avstrije in Nove Zelandije. Pri analizi nas je zanimalo, na kakšen način so te države oblikovale lasten model strateškega upravljanja znamke države. Na osnovi analize uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav ter analize izsledkov raziskave, ki je predmet te naloge, je podan predlog modela strateškega upravljanja aktualne znamke države Slovenija ‒ znamke 'I feel Slovenia'. Nekateri koraki v modelu so prepoznani kot ključni za uspešno strateško upravljanje znamke 'I feel Slovenia', to so opredelitev identitete, kontinuirano spremljanje imidža države ter v skladu s tem izvedba aktivnosti za pozicioniranje oz. repozicioniranje države na ključnih ciljnih trgih. Raziskava, ki je del tega magistrskega dela, je izvedena na primeru državne znamke Slovenije 'I feel Slovenia', s strani vlade Republike Slovenije sprejete leta 2007. Uporaba znamke 'I feel Slovenia' je od njenega sprejetja do danes ostala zgolj delna, in sicer na področju turizma in parcialno še na nekaterih drugih področjih kot npr. v športu, implementacije pa (še) ni doživela na področjih gospodarstva, umetnosti, kulture, politike in znanosti. Izsledki raziskave 'Percepcija znamke I feel Slovenia' kažejo, da so znamko 'I feel Slovenia' najbolj intenzivno do sedaj uporabila podjetja v slovenskem turističnem gospodarstvu, njena uporaba v ostalem izvoznem delu gospodarstva pa je zanemarljiva. Imidž znamke države Slovenija je z identiteto znamke 'I feel Slovenia' v očeh tuje javnosti usklajen predvsem na področju naravnih in kulturnih danosti, manj na področju identitetnih elementov, ki se nanašajo na gospodarstvo, znanost in državo.
Keywords: Strateško upravljanje znamke predstavlja organiziran, sistematičen in strateški način upravljanja z znamko države, uspešno izvajan proces strateškega upravljanja znamke države pa prispeva k doseganju želenega imidža države in posledično k večji vrednosti premoženja znamke države. Strateško upravljanje znamke države lahko pomembno prispeva k povečanju prepoznavnosti države in doseganju želenega pozicioniranja med izbrano ciljno javnostjo. Znamka 'I feel Slovenia' trenutno še ni deležna celovitega strateškega upravljanja, saj ni upravljana na vseh ravneh države, prav tako še ni celovito in konsistentno izoblikovan opredeljen model upravljanja znamke države. Odločitev Slovenije za gradnjo in upravljanje znamke na ravni celotne države in ne samo na področju turizma je pravilna, v prihodnje pa bo potrebno upravljanje znamke izvajati na principih strateškega upravljanja s ciljem implementacije znamke na vseh ključnih področjih.
Published: 31.05.2016; Views: 845; Downloads: 173
.pdf Full text (1,97 MB)

2.
Trženje
Vladimir Gabrijan, Boris Snoj, 1996, reviewed university, higher education or higher vocational education textbook

Keywords: trženje, marketing, strateško upravljanje, učbeniki za visoke šole
Published: 21.12.2015; Views: 1061; Downloads: 91
URL Link to full text

3.
4.
NEPROFITNE ORGANIZACIJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI
Tara Holcman, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju so obravnavane neprofitne organizacije in njihovo upravljanje odnosov z javnostmi, ki postajajo zaradi velike konkurence v neprofitnem sektorju zanje vse bolj pomembni. Neprofitne organizacije so organizacije, katerih smisel je delovanje v splošno družbeno korist in njihov temeljni namen ni ustvarjanje dobička, ki bi povečeval premoženje lastnikov oziroma članov organizacije. Delitev neprofitnih organizacij, ki je relevantna je delitev glede na formalno-pravno priznani neprofitni status neprofitne organizacije in delitev glede na dejavnost, ki jo neprofitna organizacija izvaja. Za neprofitne organizacije je odločilnega pomena to kakšne odnose z javnostmi uspevajo vzpostavljati. Strokovnjaki za marketinško komuniciranje pravijo za pozornost, ki je rezultat upravljanja odnosov z javnostmi, da je dragocena in zaslužena. Zelo pomembno je dolgoročno in letno strateško načrtovanje odnosov z javnostmi. To poteka v več korakih, ki so naslednji: identificiranje relevantnih javnosti, ugotavljanje percepcije neprofitne organizacije pri relevantnih javnostih, ustvarjanje imidža neprofitne organizacije in določanje ciljev v zvezi z javnostmi, oblikovanje strategij odnosov z javnostmi, priprava na krizo odnosov z javnostmi, izbira konkretnih orodij za obvladovanje odnosov z javnostmi, izvajanje akcij in vrednotenje učinkov. Javnosti na katere se neprofitne organizacije pri tem osredotočajo so navadno javnost zaposlenih in prostovoljcev, mediji, donatorji, uporabniki in postavljavci zakonov ter predpisov. V empiričnem delu diplomskega seminarja je obravnavana neprofitna organizacija Rotary klub Maribor in analizirani so njeni odnosi z javnostmi.
Keywords: neprofitne organizacije, strateško upravljanje odnosov z javnostmi, mediji, donatorji, prostovoljci, zaposleni, uporabniki, neprofitno zastopništvo javnosti.
Published: 04.12.2014; Views: 1541; Downloads: 192
.pdf Full text (786,18 KB)

5.
INOVATIVNO STRATEŠKO UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V PROIZVODNIH ORGANIZACIJAH
Milan Režonja, 2014, master's thesis

Abstract: V globaliziranem poslovnem okolju, ki postaja vedno bolj zapleteno in kompleksno, postajajo človeški viri ključni dejavnik, ki kljub omejenim finančnim sredstvom organizaciji zagotavlja razvoj in uspeh pri poslovanju. Konkurenčna sposobnost organizacije je odvisna od učinkovitosti strateškega upravljanja človeških virov in sposobnosti »izkoriščanja« le-teh. Glavna naloga strateškega upravljanja človeških virov je, da zagotavlja optimalno »izkoriščenost« človeških virov ter pripomore k uspešnemu izvajanju poslovnih in drugih strategij v organizaciji. Za razvoj organizacije sta pomembni tudi ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih. Ustvarjalnost zaposlenih omogoča nastajanje novih idej in daje podlago za nastanek inovacij. Da bi inovacije dejansko nastale, je potrebna kombinacija različnih faktorjev. Dva izmed teh faktorjev sta inovacijska kultura in klima, ki ustvarjata podporno okolje inoviranju in s tem spodbujata ustvarjalno delovanje vsakega posameznika. Povečanje ustvarjalnega delovanja zaposlenih je možno doseči tudi z učinkovitim upravljanjem človeških virov. Učinkovito upravljanje človeških virov poveča motiviranost zaposlenih, izboljša notranjo komunikacijo, medsebojno sodelovanje, prenos znanja itd. Za dolgoročni razvoj in konkurenčnost organizacije pa je bistvenega pomena, da se odločitve glede človeških virov sprejemajo na strateški ravni. Strateško upravljanje človeških virov omogoča dolgoročno načrtovanje, upravljanje in spremljanje človeških virov z namenom, da se ustvari nova (dodana) vrednost. Za podrobnejšo analizo strateškega upravljanja človeških virov smo opravili celovito raziskavo v podjetju Radenska d.d. Z raziskavo smo ugotovili, da kadrovska funkcija ni integralno povezana s strateško funkcijo in nima neposrednega vpliva na strateške odločitve. Kljub temu, da se veliko časa in pozornosti namenja inovativnosti in razvoju zaposlenih, ostaja veliko zmogljivosti neizkoriščenih. Da bi to spremenili, smo oblikovali nov model strateškega upravljanja človeških virov. Izhodiščni del modela predstavljata splošna strategija organizacije in splošna strategija človeških virov, ki sta integracijsko povezani. Model je zasnovan tako, da bo izboljšal »izkoriščenost« človeških virov, spodbujal ustvarjalnost zaposlenih in omogočil hitrejše prilagajanje spremembam v okolju.
Keywords: Človeški viri, ustvarjalnost, inovativna organizacija, modeli upravljanja človeških virov, strategija človeških virov, strateško upravljanje človeških virov.
Published: 31.07.2014; Views: 1552; Downloads: 231
.pdf Full text (2,28 MB)

6.
STRATEŠKO UPRAVLJANJE SREDSTEV V PODJETJU MIKROPIS
Rajko Glamočanin, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Področje diplomske naloge je uvajanje novega sistema za strateško upravljanje sredstev v podjetju. Vodilna platforma na omenjenem področju je IBM MAXIMO. Razlog za uvajanje novega sistema je okrnjenost in zastarelost trenutnega sistema, ki še zmeraj temelji na DOS aplikacijah v povezavi z Lotus Notes. Največja šibka točka trenutnega sistema je pomanjkljivo prikazovanje poslovne analize, ki je nujno potrebna za lažje investicije v prihodnost. V diplomski nalogi poskušam predstaviti resen problem, ki si ga veliko organizacij bodisi ne priznava ali ne zaveda, in to je nepreglednost nad vsemi delovnimi procesi in povezavo med njimi. Med izdelavo diplomskega dela sem opazil vse večje zanimanje za sisteme kot so IBM Maximo, kar je velik dokaz, da so podjetja pripravljena investirati v centralizacijo poslovanja v obliki ene same aplikacije. Kot dodaten motivator k takemu razmišljanju je gospodarska kriza, ki praktično prisili organizacije, da začnejo razmišljati bolj preudarno in da prevzamejo nadzor tako nad svojimi delovnimi procesi kot tudi boljšimi poslovnimi odločitvami v prihodnosti. V diplomskem delu bo poudarek na primerjavi trenutnega stanja in vpeljavi rešitve IBM Maximo kot celovite rešitve za upravljanje strateških sredstev. IBM Maximo je trenutno v fazi testiranja v podjetju, zato obstaja možnost sprememb pri dejanski uvedbi aplikacije. Delo bo temeljilo na teoretičnem in praktičnem opisu, ki sem jih povzel iz različnih knjig in strokovnih del, predvsem pa internih zapisov. Iz njih sem povzel ugotovitve, mnenja ter stališča raznih avtorjev. IBM Maximo je informacijski sistem, za računalniško podprto upravljanje sredstev in storitev, ki na podlagi učinkovite podpore upravljanju sredstev in dela, skladiščnem poslovanju ter nabavi pomaga podjetjem pri maksimiranju produktivnosti in podaljšanju življenjske dobe ključnih sredstev ter povrnitvi investicij v njih.
Keywords: IBM Maximo, Strateško upravljanje sredstev, Integriran, informacijski sistem, Uvedba informacijskega sistema, Strategija
Published: 12.11.2012; Views: 1514; Downloads: 119
.pdf Full text (2,29 MB)

7.
8.
9.
10.
Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica