Search the digital library catalog

Abstract: Trženje in promocija držav sta prisotna že od časov antične Grčije, ko so si mesta prizadevala za promocijo svojih držav na olimpijskih igrah. Danes je konkurenčno tekmovanje med državami, destinacijami, regijami in mesti razen na področju športa prisotno še na drugih področjih, predvsem pa na področju turizma, gospodarstva in tujih investicij. Konkurenca med državami se z globalizacijo dodatno zaostruje, globalizacija pa hkrati pomeni tudi večjo obveščenost in ozaveščenost potrošnikov. Slednje posledično predstavlja vse večjo potrebo po prepoznavnosti in razlikovanju ne samo podjetij, proizvod in storitev, temveč tudi držav. Danes imajo znamke držav ključno vlogo pri doseganju cilja želene prepoznanosti in konkurenčnega položaja držav na globalnem trgu. Strateško upravljanje znamk držav se je do pred kratkim osredotočalo predvsem na področje turizma, čeprav k imidžu države prispevajo tudi številna druga področja. Tudi raziskave, ki se nanašajo na imidž znamke države ter njen pomen in vlogo, so v preteklosti v veliki meri izvedene le za področje turizma, le maloštevilne so bile raziskave, katerih predmet je strategija upravljanja znamke države na različnih družbenih področjih. Prav tako je na voljo malo konceptualno podobnih modelov za strateško upravljanje znamk držav. Zato je fokus tega magistrskega dela na raziskavi vpliva imidža vseh sektorjev in ne le turizma na oblikovanje imidža znamke države v očeh domače in tuje javnosti ter na oblikovanju celovitega modela strateškega upravljanja znamke države za doseganje želenega imidža ustvarjene znamke države. Naša raziskava se osredotoča na znamko države, strateško upravljanje znamke države ter medsebojno razmerje in učinek med imidžem države oz. učinkom države izvora ter nakupnim vedenjem potrošnikov. V magistrskem delu je predstavljena analiza izvršene raziskave in primerjave uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav: Švice, Nemčije, Avstrije in Nove Zelandije. Pri analizi nas je zanimalo, na kakšen način so te države oblikovale lasten model strateškega upravljanja znamke države. Na osnovi analize uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav ter analize izsledkov raziskave, ki je predmet te naloge, je podan predlog modela strateškega upravljanja aktualne znamke države Slovenija ‒ znamke 'I feel Slovenia'. Nekateri koraki v modelu so prepoznani kot ključni za uspešno strateško upravljanje znamke 'I feel Slovenia', to so opredelitev identitete, kontinuirano spremljanje imidža države ter v skladu s tem izvedba aktivnosti za pozicioniranje oz. repozicioniranje države na ključnih ciljnih trgih. Raziskava, ki je del tega magistrskega dela, je izvedena na primeru državne znamke Slovenije 'I feel Slovenia', s strani vlade Republike Slovenije sprejete leta 2007. Uporaba znamke 'I feel Slovenia' je od njenega sprejetja do danes ostala zgolj delna, in sicer na področju turizma in parcialno še na nekaterih drugih področjih kot npr. v športu, implementacije pa (še) ni doživela na področjih gospodarstva, umetnosti, kulture, politike in znanosti. Izsledki raziskave 'Percepcija znamke I feel Slovenia' kažejo, da so znamko 'I feel Slovenia' najbolj intenzivno do sedaj uporabila podjetja v slovenskem turističnem gospodarstvu, njena uporaba v ostalem izvoznem delu gospodarstva pa je zanemarljiva. Imidž znamke države Slovenija je z identiteto znamke 'I feel Slovenia' v očeh tuje javnosti usklajen predvsem na področju naravnih in kulturnih danosti, manj na področju identitetnih elementov, ki se nanašajo na gospodarstvo, znanost in državo.
Keywords: Strateško upravljanje znamke predstavlja organiziran, sistematičen in strateški način upravljanja z znamko države, uspešno izvajan proces strateškega upravljanja znamke države pa prispeva k doseganju želenega imidža države in posledično k večji vrednosti premoženja znamke države. Strateško upravljanje znamke države lahko pomembno prispeva k povečanju prepoznavnosti države in doseganju želenega pozicioniranja med izbrano ciljno javnostjo. Znamka 'I feel Slovenia' trenutno še ni deležna celovitega strateškega upravljanja, saj ni upravljana na vseh ravneh države, prav tako še ni celovito in konsistentno izoblikovan opredeljen model upravljanja znamke države. Odločitev Slovenije za gradnjo in upravljanje znamke na ravni celotne države in ne samo na področju turizma je pravilna, v prihodnje pa bo potrebno upravljanje znamke izvajati na principih strateškega upravljanja s ciljem implementacije znamke na vseh ključnih področjih.
Published in DKUM: 31.05.2016; Views: 1692; Downloads: 278
Full text (1,97 MB)

Keywords: trženje, marketing, upravljanje, management, planiranje, ekonomska propaganda, strateško planiranje, strategija trženja, prodaja, tržna analiza, kontrola, tržne raziskave, strateško upravljanje, storitve, direktno trženje, metodologija, priročniki
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1779; Downloads: 140
Link to full text

Abstract: V globaliziranem poslovnem okolju, ki postaja vedno bolj zapleteno in kompleksno, postajajo človeški viri ključni dejavnik, ki kljub omejenim finančnim sredstvom organizaciji zagotavlja razvoj in uspeh pri poslovanju. Konkurenčna sposobnost organizacije je odvisna od učinkovitosti strateškega upravljanja človeških virov in sposobnosti »izkoriščanja« le-teh. Glavna naloga strateškega upravljanja človeških virov je, da zagotavlja optimalno »izkoriščenost« človeških virov ter pripomore k uspešnemu izvajanju poslovnih in drugih strategij v organizaciji. Za razvoj organizacije sta pomembni tudi ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih. Ustvarjalnost zaposlenih omogoča nastajanje novih idej in daje podlago za nastanek inovacij. Da bi inovacije dejansko nastale, je potrebna kombinacija različnih faktorjev. Dva izmed teh faktorjev sta inovacijska kultura in klima, ki ustvarjata podporno okolje inoviranju in s tem spodbujata ustvarjalno delovanje vsakega posameznika. Povečanje ustvarjalnega delovanja zaposlenih je možno doseči tudi z učinkovitim upravljanjem človeških virov. Učinkovito upravljanje človeških virov poveča motiviranost zaposlenih, izboljša notranjo komunikacijo, medsebojno sodelovanje, prenos znanja itd. Za dolgoročni razvoj in konkurenčnost organizacije pa je bistvenega pomena, da se odločitve glede človeških virov sprejemajo na strateški ravni. Strateško upravljanje človeških virov omogoča dolgoročno načrtovanje, upravljanje in spremljanje človeških virov z namenom, da se ustvari nova (dodana) vrednost. Za podrobnejšo analizo strateškega upravljanja človeških virov smo opravili celovito raziskavo v podjetju Radenska d.d. Z raziskavo smo ugotovili, da kadrovska funkcija ni integralno povezana s strateško funkcijo in nima neposrednega vpliva na strateške odločitve. Kljub temu, da se veliko časa in pozornosti namenja inovativnosti in razvoju zaposlenih, ostaja veliko zmogljivosti neizkoriščenih. Da bi to spremenili, smo oblikovali nov model strateškega upravljanja človeških virov. Izhodiščni del modela predstavljata splošna strategija organizacije in splošna strategija človeških virov, ki sta integracijsko povezani. Model je zasnovan tako, da bo izboljšal »izkoriščenost« človeških virov, spodbujal ustvarjalnost zaposlenih in omogočil hitrejše prilagajanje spremembam v okolju.
Keywords: Človeški viri, ustvarjalnost, inovativna organizacija, modeli upravljanja človeških virov, strategija človeških virov, strateško upravljanje človeških virov.
Published in DKUM: 31.07.2014; Views: 2381; Downloads: 301
Full text (2,28 MB)

Keywords: podjetje, poslovne finance, tveganje, upravljanje, finančno upravljanje, strateško upravljanje, krediti, obrestna mera, spremembe, plačilna sposobnost, plačila, valuta, inflacija, vrednostni papirji, vrednost, kazalniki, indikatorji, finančno poslovanje, Slovenija, finančni instrumenti
Published in DKUM: 02.06.2012; Views: 1606; Downloads: 79
Full text (385,80 KB)