| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
STRATEGIJE STRATEŠKIH ZAVEZNIŠTEV PODJETIJ NA GLOBALNEM TRGU
Sonja Štibler, 2013, master's thesis

Abstract: Globalizacija je zelo zapleten pojav, ki sili podjetja k hitrejšemu spreminjanju in prilagajanju svojemu okolju. Da pa lahko podjetja to realizirajo, morajo imeti potrebne vire in zmožnosti, ki jim dajejo potrebne konkurenčne prednosti pred konkurenti. Strateška zavezništva so definirana kot združevanje virov in sposobnosti dveh ali več podjetij z namenom doseganja skupnih ciljev kot tudi ciljev vsakega posameznega partnerja. Vsako podjetje, ki vstopa v strateško zavezništvo, ima za to svoje motive, ki se običajno nanašajo na krepitev razvojne zmožnosti in konkurenčnosti podjetja. Najpogosteje uporabljena oblika strateških zavezništev so joint venture podjetja, pri katerih gre za kapitalsko obliko strateškega zavezništva z ustanovitvijo skupnega podjetja. Pri oblikovanju strateških zavezništev je najpomembnejše, da pravilno oblikujemo in izvajamo osnovno strategijo strateškega zavezništva. Paziti moramo tudi na izbiro primernega partnerja, ki mora imeti komplementarna znanja, kooperativno kulturo, kompatibilne cilje in sorazmerno raven tveganja, ki je vključeno v zavezništvo. Pomembno pa je tudi, da strateško zavezništvo pravilno upravljamo in nadzorujemo. Na drugi strani pa lahko do prenehanja zavezništev pride zaradi izteka zavezniške pogodbe, združitve ali prevzema partnerja, spremembe dejavnosti, sporazumne prekinitve itd. Uspešnost strateškega zavezništva lahko merimo z objektivnimi ali subjektivnimi merili. Na podlagi raziskave izbranih primerov strateških zavezništev smo ugotovili, da so najpogostejši razlogi za neuspešnost prikriti nameni pri vstopu v strateško zavezništvo, nekompatibilni cilji in kultura, nezadostna in neprimerna komunikacija itd. Na koncu smo podali še smernice za snovanje in upravljanje strateških zavezništev kot lastno sintezo spoznanj iz teoretičnega in empiričnega raziskovanja.
Keywords: globalizacija, strateška zavezništva, motivi strateških zavezništev, uspešnost strateškega zavezništva, prenehanje strateškega zavezništva, joint venture podjetja
Published: 18.10.2013; Views: 1115; Downloads: 295
.pdf Full text (655,91 KB)

2.
Co-Branding kot strategija managementa blagovnih znamk in strateškega zavezništva
Barbara Jesenek, Yuliya Lakutkina, 2018, master's thesis

Abstract: Razmah globalizacije je podjetjem omogočil lažje poslovanje, hkrati pa se je zaradi večje konkurence na trgu pojavila večja potreba po inovativnem poslovanju. Podjetja so se začela povezovati in snovati strateška zavezništva, da bi okrepila svojo konkurenčnost na trgu. Ena izmed strategij strateškega povezovanja je co-branding ali partnersko povezovanje blagovnih znamk. Co-branding je oprt na sodelovanje najmanj dveh podjetij, ki s skupnimi vlaganji ustvarita nov skupen izdelek in njegovo pozicioniranje na trgu. Na takšen način lahko ustvarita številne sinergije, kot je hitrejši in olajšan vstop na nove trge, povečanje individualne prepoznavnosti in ugleda blagovne znamke, izboljšanje lastne konkurenčnosti, povečanje kapitala, izmenjevanje znanj, deljenje stroškov in tveganj. Kljub številnim prednostim pa se lahko podjetja v določenih okoliščinah soočijo tudi z nekaterimi tveganji in s slabostmi co-brandinga. V magistrskem delu smo se tematsko opredelili za co-branding kot strategijo managementa blagovnih znamk in strateškega zavezništva, pri čemer smo se najprej osredotočili na teoretično analiziranje mednarodnega marketinga, managementa blagovnih znamk in strateških zavezništev ter co-brandinga. V empiričnem delu pa smo se osredotočili na primerjalno analizo gospodarskih primerov co-brandinga med storitvenimi in proizvodnimi podjetji na domačem trgu ter na mednarodnih trgih. V empiričnem delu smo skupno opisali in analizirali 12 primerov co-brandinga iz gospodarske prakse proizvodnih in storitvenih podjetij. Najprej smo analizirali primere iz gospodarske prakse na domačem trgu, kjer smo opisali in analizirali 6 primerov co-brandinga, nato pa smo se osredotočili še na primere co-brandinga na mednarodnih trgih, kjer smo prav tako opisali in analizirali 6 primerov. Kasneje smo iz obeh delov analiz strnili spoznanja v skupno analizo in primerjavo obravnavanih primerov, iz katerih smo izluščili spoznanja o prednostih partnerskega povezovanja dveh blagovnih znamk. V sklepnem delu smo ugotovili, da so bili vsi analizirani primeri iz gospodarske prakse uspešni in da je co-branding zelo privlačna oblika strateškega povezovanja podjetij v proizvodni in storitveni dejavnosti na domačem trgu ter prav tako na mednarodnih trgih. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik za uspešnost co-brandinga primerna izbira strateškega partnerja, saj uspešen co-branding ustvari številne sinergije za obe udeleženi podjetji. Pomembno je, da pred sklenitvijo co-brandinga podjetja ustrezno analizirajo potencialne partnerje, saj lahko ravno partner v co-brandingu omogoči uspešnost ali neuspešnost co-branding povezave. Skozi analizirane primere smo preučili različne tipe partnerskega povezovanja podjetij in ugotovili številne sinergijske učinke, ki jih le-to prinaša, kadar si partnerja delita enake oziroma podobne vrednote in cilje.
Keywords: co-branding, povezovanje blagovnih znamk, strateška zavezništva, management blagovnih znamk, mednarodni marketing, izdelek, storitev
Published: 20.11.2018; Views: 140; Downloads: 34
.pdf Full text (3,02 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica