1. Strah pred kriminaliteto skozi oči prebivalcev Mestne občine KrškoDaša Žoher, Katja Eman, 2025, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je bil preučiti pojavnost in značilnosti strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Krško ter ugotoviti, kako občani Krškega doživljajo strah, kateri dejavniki so z njim povezani, kako se strah razlikuje glede na spol, starost in tip okolja, preučiti izvajanje preventivnih ukrepov ter predstaviti uporabnost rezultatov raziskave z njihovo umestitvijo v lokalni kontekst. Metode: Metode so vključevale pregled obstoječih študij in literature ter pilotsko študijo s spletnim anketiranjem občanov. Vzorčenje je potekalo po principu snežne kepe, poleg opisne statistike pa je analiza podatkov vključevala tudi t-test za neodvisne vzorce, ANOVO in hi-kvadrat test. Ugotovitve: Analiza podatkov razkriva kompleksno sliko zaznavanja varnosti in strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Krško. Določene razlike so med starostnimi skupinami, spoloma in tipom okolja – večjo mero strahu izražajo ženske in starejši. Anketiranci so izrazili večjo mero zaskrbljenosti zaradi vandalizma in v zaznani verjetnosti viktimizacije, pri čemer je mera zaskrbljenosti pri moških nižja kot pri ženskah. Večina anketirancev ocenjuje, da se je kriminaliteta v njihovem okolju povečala, kar se odraža tudi v njihovih predlogih za izboljšanje občutka varnosti, kot so večja prisotnost policije, boljša razsvetljava ter reševanje problematik, povezanih z romsko skupnostjo in priseljevanjem. Omejitve/uporabnost raziskave: Ker je bil vzorec priložnostni in anketiranje spletno, ni reprezentativen in rezultatov ni mogoče posplošiti na celotno populacijo občine. Zato bi bilo v prihodnje smiselno izvesti raziskavo z večjim številom udeležencev ter na reprezentativnem vzorcu, obenem pa vključiti in preučiti še kakšen drug dejavnik strahu pred kriminaliteto, potencialno povezan z zaznavanjem varnosti v lokalni skupnosti, izkušnjami z viktimizacijo, poročanju medijev ali stopnjo zaupanja v delo policije. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave ponujajo določene smernice za izboljšanje občutka varnosti v Mestni občini Krško. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek se osredotoča na specifično okolje, kjer takšna raziskava še ni bila izvedena. Namenjen je lokalnim odločevalcem, policiji, občinskim službam ter vsem, ki jih zanima povezava med zaznavo varnosti in dejavniki strahu pred kriminaliteto na lokalni ravni.
Keywords: strah pred kriminaliteto, Mestna občina Krško, urbano okolje, ruralno okolje, Romi
Published in DKUM: 05.01.2026; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (507,49 KB)
This document has many files! More... |
2. Vpliv medijev na percepcijo kriminalitete : magistrsko deloAleš Pregl, 2025, master's thesis Abstract: Mediji so že od nekdaj pomemben del družbe. Posledično vplivajo na naslovnike njihovih sporočil. Preko svojih vsebin in tez namreč posredno in neposredno vplivajo na mnenje posameznikov in družbe kot celote. Ta vpliv je še posebej izrazit pri kriminaliteti. O slednji si sicer posameznik, ki nima lastnih izkušenj z njo ali pa ne bere strokovnih razprav, sam ne more ustvariti jasne slike. V magistrski nalogi ugotavljamo, da mediji ustvarjajo popačeno sliko kriminalitete. Izpostavljajo kriminal, ki je najbolj pereč, ni pa nujno, da je tudi najpogostejši. Medijske novice o kriminaliteti so namreč tržno blago, s katerim mediji pogosto privabljajo poslušalca, bralca ali gledalca. Skozi način poročanja pa pogosto vplivajo tudi na strah pred kriminaliteto. S pojavom družbenih medijev se situacija ni bistveno spremenila. Poudariti je treba, da uradne statistike o kaznivih dejanjih ne sledijo medijskim objavam. Kriminala je splošno manj, kot ga prikazujejo mediji. Pa tudi druga kazniva in deviantna ravnanja so večji družbeni problem, kot to izhaja iz medijskih objav. Vse to ima lahko za posledico, da ljudje preko medijskega poročanja oblikujejo svoj pogled na pravno državo in odnos do kaznovalne politike. In tukaj pridemo do največje skušnjave medijev in oblasti. Da lahko vsakokratna oblast preko njih vpliva na mnenje ljudi oz. pridobiva njihovo soglasje za svoje ukrepe ter poteze.
Keywords: strah pred kriminaliteto, magistrska dela
Published in DKUM: 23.12.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (803,16 KB) |
3. Med strahom in kontrolo – zaznavanje osebne varnosti med mladimi odraslimiVanja Erčulj, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Raziskave na temo osebne varnosti so pokazale tridimenzionalno strukturo zaznavanja osebne varnosti: občutek varnosti v vsakodnevnem življenju, strah pred kriminaliteto in zaupanje v lastne sposobnosti zagotavljanja osebne varnosti. Cilj naše raziskave se je osredotočal na zaznavanje osebne varnosti med mladimi odraslimi in vire ogrožanja le-te. Marca 2025 je bila izvedena kvalitativna raziskava s polstrukturiranimi intervjuji, ki je vključevala 28 mladih odraslih, starih med 20 in 24 let. Izkaže se, da intervjuvanci osebno varnost razumejo kot občutek varnosti v določenem okolju, ki združuje fizični, čustveni in kognitivni vidik. V vsakodnevnem življenju se počutijo varne, večji občutek nevarnosti je prisoten ponoči, še posebno v urbanih okoljih pri uporabi javnega prevoza in v nočnih klubih. Viri ogrožanja se razlikujejo, glede na tip okolja. Ženske se počutijo manj varne od moških in bolj uporabljajo tehnike izogibanja nevarnostim.
Keywords: osebna varnost, občutek varnosti, strah pred kriminaliteto, intervju, mladi odrasli
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 6
 Link to file |
4. Strah pred kriminaliteto v Občini Kočevje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Lukačević, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava strah pred kriminaliteto v Občini Kočevje kot večdimenzionalen družbeno-psihološki pojav. Ta vključuje biološke, psihološke, socialnopsihološke, demografske in okolijske dejavnike. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi strahu in strahu pred kriminaliteto ter opisan vpliv neposredne in posredne viktimizacije. Izpostavljen je pomen socialnih mrež, socialnega kapitala, kohezije ter vpliv zaznane urejenosti okolja. Poseben poudarek je namenjen vlogi medijev pri oblikovanju zaznave varnosti in krepitvi stereotipov, zlasti glede romske skupnosti.
Empirični del temelji na spletni anketi med 325 prebivalci Občine Kočevje. Preverjenih je bilo šest hipotez, ki so obravnavale raven strahu, spol, starost, viktimizacijo, medijsko izpostavljenost in strah pred Romi. Rezultati kažejo, da večina izraža zmerno do visoko stopnjo strahu. Ženske so statistično značilno bolj prestrašene od moških, starost pa glede na vzorec ni pomemben dejavnik. Povezava med osebno viktimizacijo in višjo ravnijo strahu je bila potrjena. Medijska izpostavljenost ni imela statistične značilnosti na vzorcu. Analiza potrjuje visoko izražen strah pred Romi ter kaže, da gre za kompleksen pojav, ki presega objektivno stopnjo kriminalitete. Zaključek poudarja potrebo po celovitih preventivnih ukrepih, krepitvi zaupanja v institucije, aktivnem vključevanju skupnosti in uravnoteženem medijskem poročanju. Ti elementi so ključni za zmanjšanje strahu, izboljšanje občutka varnosti in krepitev socialne kohezije v lokalnem okolju.
Keywords: strah pred kriminaliteto, Kočevje, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (1,09 MB) |
5. Stališča prebivalcev o kriminaliteti na območju Policijske uprave Celje : magistrsko deloAleš Lamovšek, 2025, master's thesis Abstract: Ljudje si oblikujejo različna stališča, tudi do kriminalitete. Kriminaliteta nas dandanes pravzaprav spremlja na vsakem koraku, zato smo želeli izvedeti več o tej temi. Prebivalci na območju Policijske uprave Celje imajo do kriminalitete ustvarjena določena stališča, ki so nas zanimala v magistrski nalogi. osnovni problem, ki nas je zanimal, je bil kakšne so oblike kriminalitete, ki so najbolj prepoznavne pri prebivalcih in kako za njih deluje policija ter kako občutijo strah pred kriminaliteto in samo varnost. Problema smo se lotili sistematično. Preučili smo različne vire o kriminaliteti, o varnosti in delovanju policije. Izvedli smo kvantitativno raziskavi, t.j. anketiranje po metodi snežne kepe. Z raziskavo smo ugotovili, da prebivalci največ problemov pripisujejo drogam in njeni razširjenosti. Za njih Policija deluje dobro in v večini se počutijo varne, tako ponoči kot podnevi. Ženske občutijo večji strah pred kriminaliteto kot moški na javnih mestih. Za prebivalce PU Celje je delovanje varnostnih institucij dobro delujoče, tako, da dve-tretjini prebivalcev izraža pozitiven odnos do njih. Na podlagi ugotovitev se nam zdi najpomembneje, da Policija in drugi varnostni organi povečajo svojo prisotnost in angažiranost v lokalnih oziroma četrtnih skupnostih. Ko je Policija sprejela dejstvo, da za uspešen nadzor nad kriminaliteto potrebuje sodelovanje prebivalcev, je pričela izvajati policijsko delo v skupnosti. Tak način delovanja Policije vključuje redno komunikacijo z javnostjo, vidno prisotnost med prebivalci, svetovanje glede preventivne zaščite pred določenimi tveganji, izobraževanje otrok v šolah in podobno. Policije, ki še vedno opravljajo naloge na tradicionalen način, vse težje rešujejo varnostno problematiko. Policijsko delo v skupnost je filozofija in organizacijska strategija, ki temelji na sodelovanju Policije s prebivalci. S tem se oblikujejo tudi določena stališča prebivalcev do kriminalitete. Ker je policijsko delo v skupnosti zaznamovano s transparentnostjo in dostopnostjo informacij, so nas zanimala prav stališča. stališča prebivalcev se oblikujejo tudi pod vplivom medijev, ki so prisotni na vsakem koraku. Tako oblikovana stališča in strah pred kriminaliteto so v veliki meri prisotni pri skoraj vseh prebivalcih. Pogosta je zaznava, da vse oblike kriminalitete, zlasti tista z elementi nasilja naraščajo, čeprav uradni statistični podatki tega ne potrjujejo. Dodajamo, da kriminologi že desetletja preučujejo razmerje med mediji in kriminaliteto, ter se osredotočajo na vprašanje, kako mediji vplivajo na oblikovanje stališč o kriminaliteti. Analizirali smo strah pred kriminaliteto in njegove dejavnike. Strah pred kriminaliteto je tesno povezan s skrbjo ljudi za lastno varnost. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na ta strah, med drugim viktimizacija, demografske razlike, posredna viktimizacija, neurejeno okolje, znaki nereda ter metodološki dejavniki. Vsi ti dejavniki imajo določen vpliv na doživljanje varnosti. varnost predstavlja temeljni pogoj za delovanje vsake družbe in njen razvoj, pri čemer imajo vsi prebivalci pravico do varnosti. Objektivno varnost pomeni odsotnost groženj pridobljenim vrednotam, subjektivno pa odsotnost strahu pred ogrožanjem teg vrednot. Viri ogrožanja varnosti imajo vedno lokalne posledice, zaradi česar je prisotnost Policije v skupnosti ključna.
Keywords: strah pred kriminaliteto, pregled študij, magistrska dela
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (930,98 KB) |
6. Strah pred kriminaliteto : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeDaša Žoher, 2025, undergraduate thesis Abstract: Strah pred kriminaliteto je ena najbolj raziskovanih kriminoloških tem po vsem svetu. Raziskave segajo v 60. leta prejšnjega stoletja, s poudarkom na preučevanju vzrokov za njegov nastanek, kdo je zanj najbolj dovzeten ter kako in zakaj ga meriti. Na tem področju je pomembno opravljati redne študije in raziskave, saj lahko tako olajšamo delo akterjev na področju varnosti ter prispevamo k izboljšanju življenjskih razmer. V diplomskem delu smo se osredotočili na strah pred kriminaliteto v Mestni občini Krško. Prvi del naloge vsebuje pregled znanstvene in strokovne literature, v drugem delu pa predstavljamo rezultate izvedene študije med prebivalci Mestne občine Krško. Zanimalo nas je predvsem, kako občani občutijo strah pred kriminaliteto ter kako se ta razlikuje glede na starost, spol in tip okolja. Rezultati so pokazali, da se mlajši, ženske in respondenti, ki prihajajo iz mest bolj bojijo kriminalitete kot starejši, moški ali respondenti, ki prihajajo z vasi. Kar se tiče preventivnih ukrepov, smo v raziskavi ugotovili, da se jih bolj poslužujejo naslednji: starejši, ženske in respondenti iz mest. V raziskavi smo želeli predstaviti tudi uporabnost rezultatov z umestitvijo v lokalni kontekst. Tako lahko rečemo, da večina prebivalcev čuti, da se je stopnja kriminalitete pri njih v zadnjih letih povečala, zato bi bilo smiselno razmisliti o ukrepih, ki bi lahko pozitivno vplivali na občutek strahu pri občanih. Iz podatkov raziskave bi bilo najbolj smiselno, da se ti ukrepi osredotočajo na reševanje romske problematike in priseljevanja, prav tako pa bi bilo, kot so poročali respondenti, treba povečati prisotnost policije in izboljšati javno razsvetljavo.
Keywords: strah pred kriminaliteto, diplomske naloge
Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,93 MB) |
7. Varnost v lokalnih skupnostih in Romi v jugovzhodni Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Golobič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Živimo v družbi, v kateri je nestrpnosti iz dneva v dan več. Le-ta je v veliki meri prisotna v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi. Iz pregleda literature izhaja, da bivalni problemi, s katerimi se soočajo pripadniki te največje evropske manjšine, vplivajo na njihov neuspeh v šoli, visoko stopnjo brezposelnosti ter slabo zdravstveno in socialno stanje. Vse našteto, poleg različnih predsodkov in stereotipov, otežuje oziroma onemogoča njihovo integracijo v slovensko družbo na različnih področjih.
Zaradi navedenega in zaradi tako imenovane teorije etiketiranja oziroma stigmatiziranja so Romi postali marginaliziran del slovenske družbe. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o varnostni situaciji v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer tradicionalno živi romska skupnost. V občinah Semič, Črnomelj, Metlika in Kočevje smo želeli raziskati predvsem, s katerimi varnostnimi tveganji se soočajo prebivalci in kakšna je zaznana stopnja kriminalitete na obravnavanem območju. Čeprav na občutke strahu pred kriminaliteto in zaznavanje varnosti vplivajo različni dejavniki, ugotavljamo, da večina pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva meni, da se je stopnja kriminalitete v zadnjih petih letih v njihovem kraju povečala. Romi večinoma ocenjujejo, da je njihov kraj v primerjavi z drugimi enako varen, medtem ko ostali prebivalci svoj kraj dojemajo kot manj varnega v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji.
Obe preučevani skupini kot najpogostejše oblike ogrožanja varnosti dojemata tatvine in vlome, sledijo kršitve javnega reda in miru, zloraba prepovedanih drog, nasilje in vandalizem. Nekaj korakov za izboljšanje stanja na področju romske problematike je že bilo narejenih, vendar je za dolgoročno izboljšanje razmer ključen skupen nastop vseh udeležencev in sodelovanje romske skupnosti, saj je možnosti za napredek še veliko.
Keywords: varnost v lokalnih skupnostih, policija, Romi, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, jugovzhodna Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 99; Downloads: 109
Full text (706,50 KB) |
8. |
9. |
10. |
