| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1285
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja
Djellza Fanaj, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Najprej predstavimo, kaj so nerevizijske storitve in navedemo nekaj vrst le-teh. Nato predstavimo pravila na področju nerevizijskih storitev, ki veljajo v Sloveniji. V zvezi s tem predstavimo ureditev v Zakonu o revidiranju (ZRev-2), ko gre za prepoved opravljanja nekaterih nerevizijskih storitev. Omenimo temeljna načela Kodeksa etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), v skladu s katerimi mora ravnati revizor v poslu revizije. Dodatno predstavimo Uredbo EU 537/2014, ki velja tudi za Slovenijo, in sicer smo izpostavili tako imenovan seznam prepovedanih nerevizijskih storitev ter pravilo, da je skupno plačilo za dovoljene storitve revizorja omejeno na največ 70 % povprečja plačil za obvezno revizijo ali revizije revidiranega subjekta v zadnjih treh zaporednih poslovnih letih. V osrednjem delu diplomskega dela smo predstavili ugotovitve avtorjev preteklih raziskav glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Osredotočili smo se na raziskave, ki so obravnavale vpliv nerevizijskih storitev na neodvisnost revizorja ter raziskave, ki obravnavajo vpliv nerevizijskih storitev na revizorjevo mnenje in poročanje. Glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja ni enotnega mnenja. Pregled raziskav pokaže, da so nekatere raziskave ugotovile, da opravljanje nerevizijskih storitev negativno vpliva na ravnanje revizorja oz. na samo revizijo. Opravljanje nerevizijskih storitev revidiranemu podjetju lahko privede do finančne odvisnosti, saj postanejo zneski iz teh storitev zelo pomembni za revizijsko podjetje, zaradi strahu pred izgubo stranke pa se revizorji ne morejo upirati pritiskom poslovodstva revidiranega podjetja. Med revizijo lahko revizor na primer spregleda napake, ki so povezane z nerevizijskimi storitvami, ali prikrije napake v nerevizijskim delu, ki jih je odkril med revizijo. Prav tako so avtorji preteklih raziskav ugotovili, da zaradi strahu pred izgubo posla so revizorji bolj nagnjeni k podajanju neprilagojenega revizijskega mnenja o računovodskih izkazih revidiranega podjetja. Nadalje smo opisali učinek odvračanja pozornosti od revizije k nerevizijskim storitvam. Ugotovili smo, da imajo stranke revizijskih podjetij, ki bolj poudarjajo nerevizijske storitve, nižjo kakovost revizije v primerjavi s strankami revizijskih podjetij, ki imajo manj poudarka na nerevizijskih storitvah. Pozitiven vpliv na ravnanje revizorja pa je učinek prelivanja znanja. Prelivanje znanja običajno izhaja iz dejstva, da obe vrsti storitev potrebujeta isti nabor informacij in enake strokovne kvalifikacije. Zaradi prelivanja znanja se skrajša čas do izdaje revizorjevega mnenja o računovodskih izkazih po zaključku revizije. Ena raziskava pa je celo ugotovila, da so stranke revizorja bolj zadovoljne z revizorjem, ko ta opravlja poleg revizije še nerevizijske storitve. Pregled raziskav pa je pokazal, da obstajajo tudi raziskave, ki niso zaznale nikakršnega vpliva na ravnanje revizorja, ko ta hkrati opravlja revizijo in nerevizijske storitve.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, vplivi, nevarnosti, neodvisnost, revizor, revizijsko podjetje.
Published in DKUM: 16.02.2024; Views: 28; Downloads: 5
.pdf Full text (2,62 MB)

2.
Procesi natovarjanja blaga v podjetju Intereuropa, d. d. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Jovana Koldžić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomskega dela je prikazati rešitve za težave, ki se pojavljajo v procesu zlaganja blaga na tovornjak v zbirnem prometu v podjetju Intereuropa, d. d., v obliki izboljšanega sistema zlaganja blaga. Z metodo opazovanja smo ugotovili, na kakšen način potekajo procesi zlaganja blaga v podjetju Intereuropa. S pomočjo metode analize in hipotetično-deduktivne metode smo poiskali nadgrajen in izboljšan sistem, ki bo omogočil večjo učinkovitost podjetja, znižanje nepotrebnih stroškov podjetja in večje zadovoljstvo kupcev. Zbirni promet je zelo razvit, zato je pomembno, da je raven storitev visoka. Na podlagi kritične analize obstoječega stanja smo podali predloge rešitev za težave pri zlaganju blaga na tovornjak v podjetju Intereuropa. Med predlogi so ocena trenutnega procesa, nadgradnja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, analiza škodnih dogodkov in sistem označevanja blaga. V zaključku diplomskega dela smo predstavili potencial za implementacijo nadgrajenega sistema nalaganja blaga na tovornjak v podjetju Intereuropa. Prav tako smo podali oceno uspešnosti predlaganih rešitev.
Keywords: zbirni promet, zlaganje blaga, cestno tovorno vozilo, kakovost storitve, kupci
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 33; Downloads: 1
.pdf Full text (4,18 MB)

3.
Analiza kakovosti storitve izposoje vozil v podjetju abc rent a car in turizem d.o.o.
Luka Založnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava analizo kakovosti storitve izposoje vozil v podjetju ABC rent a car in turizem, d. o. o. V teoretičnem delu smo povzeli zgodovino rent-a-car, opredelili storitev in kaj je kakovost storitve, opisali metode Net promotors score, Servqual, Rentqual in model Kano. V podjetju smo izvedli raziskavo pričakovanj kupcev storitve iz Velike Britanije z metodo Rentqual. Naši glavni cilji so bili, da določimo obstoječe stanje kakovosti storitve v podjetju in da odkrijemo pomanjkljivosti ter najpogostejše razloge za nezadovoljstvo kupcev storitve. Pri analizi smo se opirali na predhodne raziskave in nato določili predloge za izboljšave na podlagi analize podatkov.
Keywords: analiza kakovosti najema vozil, kakovost storitve, metoda Rentqual, rent-a-car
Published in DKUM: 20.12.2023; Views: 145; Downloads: 8
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
Sodobni management obvladovanja ikt infrastrukture
Špela Rozman Dolinar, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga opisuje uporabo informacijsko komunikacijsko tehnološke (v nadaljevanju: IKT) infrastrukture elektro distribucijskega podjetja, njeno prenovo in optimizacijo njenega upravljanja. IKT infrastruktura v organizaciji predstavlja nenehno spremenljiv sistem za podporo delovnim procesom, zahtevanih funkcionalnosti in zadovoljive zmogljivosti. V uvodu je predstavljena sama organizacija, njeno okolje in proces obvladovanja IKT infrastrukture ter ugotovljene težave upravljanja IKT infrastrukture. V nadaljevanju sledi opis predloga konkretne prenove IKT infrastrukture, opis novih metod uporabe za odpravo težav in pomanjkljivosti. Dejstvo je, da je opisano znanje mogoče uporabiti pri prenovi IKT infrastrukture katerekoli organizacije, saj učinki in pridobitve z izvedeno prenovo prinašajo nižje stroške in porabljene kapacitete virov.
Keywords: IKT infrastruktura, strežniške storitve, replikacija strežniških storitev, upravljavsko orodje, zunanje izvajanje IKT storitev
Published in DKUM: 14.12.2023; Views: 273; Downloads: 12
.pdf Full text (3,27 MB)

5.
Povezanost izvozne in inovacijske intenzivnosti v sektorju poslovnih storitev v Sloveniji
Janez Rogelj, 2023, doctoral dissertation

Abstract: V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili teoretične novosti o storitvah, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami (v primerjavi z izdelki), proučili lastnosti in značilnosti storitev in mednarodne trgovine z njimi, zaradi katerih se razlikujejo od lastnosti in značilnosti dejavnosti izdelkov (dobrin, proizvodov, produktov). V povezavi s hitrim razvojem mednarodne trgovine s storitvami smo proučili značilnosti in lastnosti inovacijskih dejavnosti pri storitvah in kaj jih loči od inovacijskih dejavnosti v proizvodnih dejavnostih. Na podlagi različnih virov in lastnega proučevanja smo sestavili seznam 13 lastnosti in značilnosti storitev, ki so v tej doktorski nalogi prvič zbrane skupaj, na enem mestu. Te lastnosti natančno določajo storitve in (mednarodno) trgovino s storitvami ter kaj jih loči od lastnosti izdelkov in (mednarodne) trgovine z njimi. V povezavi s storitvami smo proučili elemente gibljivost kapitala, gibljivost dela (ljudi), nadnacionalna podjetja, uporabo in razvoj novih tehnologij, čezmejni pretok informacij, ki vplivajo na mednarodno trgovino s storitvami in ovire v tej trgovini. Podali smo nekaj osnovnih statističnih podatkov o pomenu storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni trgovini. Proučili smo inovacije in inovacijske dejavnosti v storitvenih dejavnostih. Pri tem smo se v analitičnem delu strukturno omejili na poslovne storitve kot ožji del področja nefinančnih storitvenih dejavnosti, geografsko pa na območje Slovenije. V nadaljevanju smo preučili teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu inovacijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno. V izbranem obdobju 2010-2016 smo temu dodali še teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu investicijskih dejavnosti v razvoj na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz). V jedrnem delu disertacije smo oblikovali raziskovalni model, ki temelji na uporabi analitičnih metod, ki so jih uporabljali raziskovalci na področjih proizvodnih dejavnosti in smo jih aplicirali na področju poslovnih storitvenih dejavnosti. Za ugotavljanje ekonomskih učinkov izvoznih dejavnosti z vidika vpliva inovacijskih dejavnosti in investicijskih aktivnosti v razvoj v sektorju dejavnosti poslovnih storitev v Sloveniji je bilo potrebno zgraditi model v dveh korakih. Zato smo predstavili klasični model rasti in razvoj modela endogene rasti, ki je predstavljal osnovo za oblikovanje našega modela. Najprej smo uporabili enostaven "probit" model, s katerim smo ugotavljali vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih inovacijskih dejavnosti (za izbrani obdobji 2002-2008 in 2010-2016) in vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih investicijskih dejavnosti (za opazovano obdobje 2010-2016). V drugem koraku smo model posplošili in uporabili inovacijske (investicijske) dejavnosti kot endogene spremenljivke z uporabo sočasnega (simultanega) "probit" modela. Rezultati meritev so pokazali, da so inovacijske dejavnosti v podjetjih v sektorju poslovnih storitev pomembne za uspeh na tujih trgih. Podjetja z novimi ali izboljšanimi storitvami so bolje konkurirala na tujih trgih kot neinovativna storitvena podjetja. Med letoma 2010 in 2016 so rezultati pokazali verjetnosti, da bi skoraj vsako drugo podjetje, ki je inovacijsko intenzivno, postalo tudi izvozno intenzivno. Zaradi visokega tveganja pri ocenjevanju modela pa ni bilo mogoče potrditi obratnega vpliva, da izvozne dejavnosti pozitivno vplivajo na inovacijske dejavnosti. Rezultati meritev so potrdili domnevo, da so investicijske dejavnosti v razvoj pozitivno vplivale na večje izvozne dejavnosti v podjetjih za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016. Bolj kot so podjetja investirala v razvoj, večja je bila verjetnost, da bodo izvozniki. Za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016 so izračuni pokazali verjetnost pozitivnega vpliva izvoznih na investicijske intenzivnosti.
Keywords: storitve, poslovne storitve, storitvene dejavnosti, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami, lastnosti in značilnosti storitev, pomen storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni menjavi s storitvami, ovire v mednarodni trgovini s storitvami, inovacije in inovacijskih dejavnosti v storitvenih dejavnostih, investicijske dejavnosti v razvoj v storitvenih dejavnostih, vplivu inovacijskih dejavnosti in investicijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno, izvoz storitev, enostaven "probit" model, sočasen (simultan) "probit" model, klasičen model rasti, razvoj modela endogene rasti, modeli inovacijskih procesov v storitvah
Published in DKUM: 04.12.2023; Views: 233; Downloads: 17
.pdf Full text (5,44 MB)

6.
7.
Nerevizijske storitve in kakovost revidiranja
Laura Skledar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo nerevizijske storitve in kakovost revidiranja. Namen diplomskega dela je bil proučiti nerevizijske storitve, problematiko revizorjevega opravljanja le teh, in če obstaja, kakšna je povezava opravljanja nerevizijskih storitev s kakovostjo revidiranja. Nerevizijske storitve so storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov in vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijsko podjetje. Na primer storitve svetovanja v zvezi z davčnimi predpisi, finančno in podjetniško svetovanje, svetovanje pri statusnem preoblikovanju družb in še druge. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizijsko podjetje in revizor pozorna, da ni ogrožena neodvisnost revizorja. V ta namen je Evropska unija v skladu z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijske storitve. Slovenija je Uredbo implementirala in sprejela Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb. Nedovoljene nerevizijske storitve so tiste, ki jih revizor ne sme opravljati, kadar gre za subjekte javnega interesa, pri katerih opravlja revizijo računovodskih izkazov, z namenom da se ohranja kakovost obvezne revizije subjektov javnega interesa in neodvisnost revizorja ter da se izogne nasprotju interesov. Dovoljene nerevizijske storitve so vse storitve, ki jih opravlja revizor na podlagi potrditve revizijske komisije pod pogojem, da se pri tem ne pojavi potencialna ogroženost neodvisnosti revizorja. Opravljanje nerevizijskih storitev lahko postavlja revizorje v težaven položaj, kjer je zaradi njegovega delovanja lahko ogrožena njegova neodvisnost. Kakšen je vpliv opravljanja teh storitev na revizorjevo neodvisnost, pa je odvisno od same vrste nerevizijske storitve. Zraven ogrožanja revizorjeve neodvisnosti se pojavlja nevarnost, da bi prevelik poudarek na opravljanju nerevizijskih storitev povzročil odvračanje pozornosti revizorja od njegove prvotne funkcije, ki je revidiranje računovodskih izkazov. Opravljanje nerevizijskih storitev ima lahko pozitiven vpliv na kakovost revidiranja, saj revizorji pri opravljanju nerevizijskih storitev še bolj pazijo na svoj ugled, imajo več razpoložljivih informacij o revidiranem podjetju in izboljšujejo svoj odnos s strankami. Na drugi strani pa honorarji za nerevizijske storitve zmanjšujejo kakovost revidiranja in neodvisnost revizorja, saj honorarji spodbujajo pri revizorju možnost, da ne upošteva določenih pomanjkljivosti pri reviziji, prav tako pa višja, kot je raven honorarjev za nerevizijske storitve, slabša je kakovost revidiranja. V diplomske delu ene hipoteze ne potrdimo ali zavrnemo, eno zavrnemo in eno potrdimo. Hipoteze, da revizorji, ko opravljajo pri svojih strankah revizijske in hkrati nerevizijske storitve, opravljajo za svoje stranke večji obseg nerevizijskih storitev kot revizijskih storitev, nismo mogli potrditi ali zavrniti. Drugo hipotezo, da je neodvisnost revizorja ogrožena, ko ta opravlja za revidirano podjetje nerevizijske storitve, smo ovrgli. Tretjo hipotezo, da ima višina plačila (nadomestila), ki ga prejme revizor za opravljanje nerevizijskih storitev, negativen vpliv na kakovost revidiranja, smo potrdili.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, revidiranje, kakovost revidiranja, neodvisnost revizorja.
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 198; Downloads: 38
.pdf Full text (1,11 MB)

8.
Stališča odjemalcev do uporabe umetne inteligence v fizičnih prodajlnah
Nina Kolar, 2023, master's thesis

Abstract: Namen tega magistrskega dela je sistematično proučiti stališča odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v fizičnem trgovskem okolju. Z analitično usmerjenim pristopom smo testirali in potrdili štiri osrednje hipoteze, ki zajemajo pretekle izkušnje odjemalcev s tehnologijami umetne inteligence, zaznavo tveganja, samopodobo sposobnosti interakcije s tehnologijo ter morebitne razlike med spoloma v sprejemanju teh tehnologij. Uporabljene metode statističnega modeliranja so bile opisna statistika, Pearsonov koeficient ter t-test za neodvisne vzorce, ki so omogočile celovito preverjanje teh konceptualnih okvirov. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev.
Keywords: umetna inteligenca, stališča odjemalcev, fizične prodajalne, umetna inteligenca in storitve, umetna inteligenca v maloprodaji
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 288; Downloads: 50
.pdf Full text (2,36 MB)

9.
Fenologija cvetenja vrst ekstenzivnega travnika (zveza Bromion erecti) na območju Velenjskega hribovja : magistrsko delo
Anja Avberšek, 2023, master's thesis

Abstract: Na območju Velenjskega hribovja se pojavljajo ekstenzivni vrstno bogati travniki. V magistrski nalogi smo proučevali fenologijo cvetenja vrst na travniku zveze Bromion ercti, habitatni tip s kodo 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). Na izbranem travniku smo naredili 30 terenskih opazovanj na treh trajnih popisnih transektih in popisali 101 rastlinsko vrsto. Za rastlinske vrste smo zbrali podatke o barvi cveta, kot jo vidi človek in kot jo vidijo čebele ter podatke za izbrane Ellenbergove indekse (osvetljenost, temperaturo, vlago tal, pH tal, in založenost tal z dušikom). Za pridobivanje podatkov o lastnostih tal (vrednosti za pH, teksturo tal, konsistenco in vlago v %) smo izvedli analize na 15 mestih in sicer po pet vzorcev na vsakem transektu. Poleg spremljanja fenologije cvetenja, smo beležili tudi opraševalce na travniški površini. Za vse analize smo uporabili programsko opremo Microsoft Office Excel 365. Ugotovili smo, da je bilo največ cvetočih vrst popisanih v obdobju zgodnjega poletja, najmanj pa v obdobju zgodnje pomladi in pozne jeseni. Glede na barve, kot jih vidi človek, so v obdobju zgodnje in prave pomladi prevladovali cvetovi vijolične barve, v obdobju pravega poletja pa cvetovi bele barve. Največ rumenih cvetov je bilo v obdobjih zgodnjega poletja, poznega poletja in zgodnje, prave ter pozne jeseni. Največ vrst je cvetelo pred košnjo. Samo pet vrst je bilo takšnih, ki so zacvetele le po košnji. Ugotovili smo, da so razmere na travniku zmerne, uspevajo vrste gozdnega roba in celo gozdne vrste. Z opazovanjem opraševalcev smo določili 50 taksonov žuželk. Najpogostejši opraševalci so bili iz družine čebel. Z raziskavo smo prispevali novo znanje o vzorcih cvetenja in s tem k boljšemu razumevanju mehanizmov, ki omogočajo biotsko pestrost tega habitatnega tipa.
Keywords: Polnaravna travišča. FFH 6210(*), Natura 2000, sobivanje vrst, opraševalci, ekosistemske storitve
Published in DKUM: 23.10.2023; Views: 299; Downloads: 14
.pdf Full text (3,78 MB)

10.
Pravni standardi medijske svobode v eu pred in po aktu o svobodi medijev : magistrsko delo
Iza Beširević, 2023, master's thesis

Abstract: Medijska svoboda je ključna za demokratično družbo, pravno državo in za izvrševanje ostalih temeljnih pravic. Mediji imajo vlogo “javnega čuvaja”, saj nadzirajo oblast in so prav zato pogosto deležni različnih posegov ter (poskusov) omejevanja njihovega svobodnega delovanja z namenom omajati njihovo neodvisno poročanje o zadevah javnega interesa. Prav tako so deležni poskusov pritegnitve naklonjenosti z dodeljevanjem državnih sredstev. Prav tako lahko na njihovo svobodo vplivajo drugi viri moči, predvsem gospodarski. Hkrati je na njihovo finančno vzdržnost močno vplival prihod zelo velikih spletnih platform, ki so nase preusmerile velik del oglaševalskih sredstev (kar je pa ključen finančni vir za medijske sektor). Finančna nevzdržnost pa povzroča dodatno ranljivost medijev pred državnimi in tržnimi vplivi. Posebej gre izpostaviti neupravičeno vplivanje in pritisk na javne medije s prekomernim ali nezadostnim financiranjem ali pristranskim imenovanjem uprave javnih medijev. Vse navedeno in pomanjkljiv zakonodajni okvir, ki ne zagotavlja zadostnih pravnih standardov medijske svobode, kaže na nujo po zaščiti svobode medijev. Že od devetdesetih let prejšnjega stoletja se je zvrstilo mnogo pozivov k okrepitvi medijske svobode v EU. Številni izzivi medijskega sektorja in posegi v demokracijo ter pravno državo v nekaterih državah članicah v zadnjih letih so v letu 2020 končno prebudili pogum Komisije, da si je zadala za cilj zaščiti medijsko svobodo s konkretnejšimi zakonodajnimi pobudami. Najpomembnejši korak predstavlja sprejetje predloga Akta o svobodi medijev, ki uvaja vrsto varovalk za integracijo notranjega medijskega trga in krepitev svobode ter pluralnosti medijev. Konkretneje, Akt o svobodi medijev prinaša sveženj zaščitnih pravil, ki se dotikajo uredniške neodvisnosti, zaščite novinarskih virov in komunikacij, javnih medijev, koncentracij na medijskem trgu in transparentnosti lastništva medijev, dodeljevanja državnih oglaševalskih sredstev, odnosa med mediji in zelo velikimi spletnimi platformami in pravic prejemnikov medijskih storitev. Hkrati se z Aktom o svobodi medijev ustanovi Evropski odbor za medijske storitve, ki bo nadomesti skupino ERGA. Glede na to, da ima EU na področju kulture (kamor se uvršča tudi medije) zgolj podporne pristojnosti in upoštevajoč dolgo tradicijo upiranja držav članic regulaciji medijskega področja na ravni EU, je Komisija morala postopati previdno in kot pravno podlago izbrati člen 114 PDEU (t.i. klavzula o notranjem trgu). Zato zaščita svobode in pluralnosti medijev v Aktu o svobodi medijev ni neposredna, temveč je “v preobleki notranjega trga”. Akt o svobodi medijev zato tudi pogosto uvaja “mehke” ukrepe, spodbuja samoregulacijo, vpeljuje široke in nepojasnjene pojme in mestoma spominja na določbe direktive. Vse navedeno postavlja pod vprašaj učinkovitost ukrepov Akta o svobodi medijev za zadostno zaščito svobode in pluralnosti medijev. Po analizi določb Akta o svobodi medijev in primerjavi le-teh z dosedanjimi pravnimi standardi medijske svobode je mogoče ugotoviti, da Akt o svobodi medijev predstavlja pomemben korak naprej za krepitev pravnih standardov medijske svobode, vendar slednji niso zadostni za temeljito zaščito medijske svobode, zlasti v državah članicah, ki jim je najmanj v interesu zaščititi svobodo medijev. Akt o svobodi medijev bi potreboval še veliko dopolnitev, da bi uspel zadovoljivo zaščiti medijsko svobodo v EU. Vendar je glede na trenutno delitev pristojnosti med EU in državami članicami vprašljivo, kako daleč lahko EU (še sploh) poseže.
Keywords: uredniška neodvisnost, mediji, transparentnost lastništva medijev, Evropski odbor za medijske storitve, koncentracija na medijskem trgu, državno oglaševanje, demokracija, pluralnost medijev, zaščita novinarskih virov, zelo velike spletne platforme
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 322; Downloads: 86
.pdf Full text (1017,09 KB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica