| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 106
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Psihološko oblikovanje storilca kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Pančur, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Kriminal je razširjena težava po vsem svetu in za uspešno obravnavanje je pomembno razumevanje njegovih vzrokov. Med številnimi dejavniki, ki vplivajo na kriminalno vedenje, ima psihologija storilca pomembno vlogo pri oblikovanju njegovih dejanj. Proučevanje storilčeve psihe nam pomaga pridobiti vpogled v njegove motivacije, miselne procese in čustvena stanja, kar lahko služi kot podlaga za učinkovite strategije preprečevanja in posredovanja. Pri oblikovanju posameznikovega vedenja imajo ključno vlogo izkušnje v otroštvu. Neugodne izkušnje iz otroštva, kot so fizična ali čustvena zloraba, zanemarjanje ali izpostavljenost nasilju, lahko močno vplivajo na psihološki razvoj. Tudi posamezniki z nizko čustveno inteligenco imajo lahko težave z nadzorom impulzov in obvladovanjem čustev, kar povečuje tveganje za agresivna ali nasilna dejanja. Poleg tega lahko nekatere duševne bolezni, kot so depresija, anksiozne motnje, osebnostne motnje in psihoze, prispevajo k nagnjenosti posameznika h kriminalnim dejanjem. Kljub temu pa je treba opozoriti, da vsi posamezniki z duševnimi boleznimi ne postanejo storilci kaznivih dejanj, vendar nanj vpliva več dejavnikov. Pri psihološkem oblikovanju storilcev kaznivih dejanj imajo pomembno vlogo tudi genetski dejavniki. Določeni genetski označevalci so povezani z lastnostmi, kot so impulzivnost, agresivnost in slaba samokontrola, ki lahko vplivajo na verjetnost, da se bo posameznik ukvarjal s kaznivimi dejanji. Vendar pa je genetika le ena od sestavin zapletenega prepletanja okolja in vzgoje. Okolje, v katerem posameznik odrašča in živi, lahko pomembno vpliva na njegov psihološki razvoj. Dejavniki, kot so socialno-ekonomski status, družinska dinamika, vpliv vrstnikov, izpostavljenost nasilju ter dostop do izobraževanja, prispevajo k tveganju za kriminalno vedenje. Psihološko oblikovanje storilcev kaznivih dejanj je tako zapletena interakcija med mnogimi dejavniki. Za učinkovito obravnavanje kriminalnega vedenja je treba sprejeti celostni pristop, ki upošteva psihološke, socialne in okoljske dejavnike, ki vplivajo na storilce kaznivih dejanj. Zgodnje posredovanje in dostop do storitev na področju duševnega zdravja so pomembni elementi prizadevanj za preprečevanje kriminala in rehabilitacijo.
Keywords: forenzična psihologija, storilci kaznivih dejanj, kriminal, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 193; Downloads: 34
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
Ali obstaja povezava med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj? : magistrsko delo
Žiga Kodrič, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z iskanjem povezave med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj. Cilj zaključnega dela je bil odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavi že v samem naslovu »Ali obstaja povezava med storilci kaznivih dejanj in osebnostnimi motnjami?« Osebnost je zgrajena iz osebnostnih značilnosti posameznika, ki se izoblikujejo že v otroštvu, nato pa se izoblikujejo skozi celotno življenje posameznika. Kadar pa so osebnostne značilnosti take, da povzročajo določene motnje v obnašanju, doživljanju in čustvovanju posameznika, govorimo o osebnostnih motnjah. Osebnostne motnje so tako nespremenljive osebnostne poteze pri ljudeh, ki povzročajo težave pri njihovem razmišljanju, čustvovanju in vedenju v interakciji z ostalimi. V priročniku DSM-V, izdanem s strani Ameriškega združenja psihiatrov, najdemo razlikovanje desetih osebnostnih motenj, uvrščenih v tri skupine A, B in C. Vsaka izmed motenj ima svoje specifične značilnosti zaradi česar so nekateri ljudje bolj podvrženi k nasilnemu in deviantnemu vedenju kot drugi. Kadar taki posamezniki storijo kaznivo dejanje, jim lahko zaradi osebnostne motnje pripišejo status neprištevnega storilca, kar pomeni, da bo njihova kazen odslužena na posebnem oddelku za prestajanje kazni – oddelku za forenzično psihiatrijo. Kazensko odgovornost in institut neprištevnosti podrobno ureja slovenski Kazenski zakonik. S pomočjo intervjuja z vodjo enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor, dr. Miranom Pustoslemškom in z podrobno analizo že opravljenih raziskav glede prevalence osebnostnih motenj med zaporsko populacijo v različnih državah, smo ugotovili, da obstaja povezava med antisocialno osebnostno motnjo in povečanim tveganjem za storitev kaznivega dejanja. Prav tako obstajajo povezave z mejno, narcisistično in paranoidno osebnostno motnjo in storitvijo kaznivega dejanja. Tveganje za storitev in ponovitvena nevarnost pa sta še večji, če obstajajo druga pridružena stanja kot so zloraba substanc, psihoze, shizofrenija in negativni vplivi okolja.
Keywords: osebnostne motnje, storilci kaznivih dejanj, antisocialna osebnostna motnja, neprištevnost, forenzična psihiatrija, magistrska dela
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 294; Downloads: 53
.pdf Full text (1,26 MB)

3.
Psihološke značilnosti storilcev intimnopartnerskih umorov : sistematični teoretični pregled
Ema Šumenjak, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2022, review article

Abstract: Namen prispevka: Intimnopartnerski umor (IPU) je pereč problem, saj predstavlja skoraj vsak sedmi umor na svetu (Stöckl idr., 2013). Psihološke vsebine, ki se konsistentno pojavljajo v literaturi o storilcih intimnopartnerskih umorov, so otroštvo storilcev, motivi, čustvovanje, duševno zdravje in dinamika odnosa med storilcem in žrtvijo. Psiholoških raziskav izključno na to temo ni, manjka pa tudi pregled študij, ki vsaj delno vključujejo psihološke karakteristike IPU. Metode: Sistematični pregled literature smo izvedli z metodo PRISMA in iskanjem v podatkovnih bazah Scopus in PsycARTICLES. Identificirali smo 11 študij, ustreznih za analizo. Ugotovitve: Sinteza pregledanih študij kaže, da zloraba v otroštvu ni povezana z IPU in da je otroštvo storilcev IPU razmeroma konvencionalno. IPU se kaže kot čustvene in ne praktične narave, avtorji pa so kot najpogostejši motiv identificirali prekinitev zveze oziroma namen prekinitve zveze. Študije poročajo o pomembnem deležu storilcev IPU, ki imajo duševne motnje, vendar odstotki med študijami zelo nihajo. Neenotni so tudi rezultati glede predhodnega nasilja v razmerju – nekateri poročajo o storilcih, ki so pred umorom izvajali nasilje nad svojo intimno partnerko, drugi pa, da takega nasilja ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave: Članek daje vpogled v do sedaj znane psihološke značilnosti storilcev IPU, kar lahko služi kot podlaga za prihodnje raziskovanje. V prispevku so poudarjene pomanjkljivosti raziskav in predlagane raziskovalne vsebine za premostitev leteh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je izviren, saj se je večina sistematičnih pregledov tematike IPU do sedaj osredotočala na bolj očitne dejavnike tveganja za IPU, ki so širši od psiholoških.
Keywords: intimnopartnerski umor, storilci, psihologija, motivi, otroštvo, čustvovanje
Published in DKUM: 17.08.2022; Views: 482; Downloads: 32
URL Link to file
This document has many files! More...

4.
Nasilje v družini pred in med "lockdownom" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dušica Dimić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje v družini je tema, ob kateri je zelo težko ostati čustveno neprizadet. Je vedenje, v katerem en družinski član omaja telesno integriteto in duševno zdravje drugega družinskega člana. Resnica je, da nasilje katerega koli tipa (psihološko, fizično, spolno) obstaja. In ravno to je nasprotno od uveljavljenega stališča, da je redko in se pojavlja v določenih kategorijah družbe. Nasilje ne izbira sloja ljudi, niti ni odvisno od stopnje izobrazbe in finančnega položaja. Vsepovsod je prisotno. Nasilje v družini prestajajo tako otroci kot odrasli. Poleg tega se ob tej problematiki spleta še kopica najrazličnejših »mitov« o obsegu takega nasilja, naravi storilcev, osebnostnih potezah žrtve, vzročni vlogi alkohola ter nezdružljivosti nasilja in ljubezni. Takšne predstave v javnosti krepijo prepričanje, da gre za pojav, ki prizadeva le najbolj problematične družine in patološke posameznike. Običajne, namreč normalne družinske oblike se s tem rešijo kritične presoje in podrobnejše ocene. Normalnost mora ostati dobra, zdrava, nevprašljiva in nespremenjena. V diplomskem delu smo predvsem opisali pojavne oblike nasilja in njegove osnovne značilnosti. Osredotočili smo se na pregled literature in analizirali nasilje pred in med »lockdownom« ter ugotovili, kako se je procentualno povečalo družinsko nasilje med covidom 19 in da so ukrepi, sprejeti ob pandemiji, povzročili bistveno več težav na področju nasilja. Pri tem vidimo eno od rešitev, da bi bili organi, ki jim je v pristojnosti zaščita žrtev, dobro usposobljeni in pripravljeni za krizo, ki smo ji trenutno navzoči, in se jim pokaže, da imajo podporo tudi v teh razmerah. Druga rešitev pa so strožje kazni za povzročitelje, pa tudi sodelovanje med ljudmi, saj so žrtve velikokrat zaprte z nasilnežem brez možnosti umika.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, storilci, žrtve, epidemija, covid-19, zaprtje družbe, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.10.2021; Views: 982; Downloads: 122
.pdf Full text (951,85 KB)

5.
Socialno-psihološke implikacije kibernetskega terorizma
Kaja Prislan Mihelič, Igor Bernik, 2013, review article

Abstract: Namen prispevka: S prispevkom želimo predstaviti sinergijo učinkov nerealnih predstav o tehnologiji in terorizmu, realne sposobnosti in aktivnosti kibernetskih teroristov, hkrati pa opozoriti na grožnjo, ki je z vidika informacijske varnosti, predvsem na nacionalni ravni, ne smemo zanemariti. Metode: V prispevku je uporabljena deskriptivna metoda in metoda komparacije, s katerima smo analizirali predpostavke strokovnih in znanstvenih prispevkov na obravnavano tematiko. Z metodo sinteze spoznanj smo nadgradili trenutne teoretične pristope pri pojasnjevanju narave storilcev kibernetske kriminalitete in kibernetskega terorizma. Ugotovitve: Zaradi razvoja globalnega kibernetskega prostora je kriminaliteta pridobila povsem nove razsežnosti in priložnosti. Tako kot uporabniki sodobne tehnologije in klasični zlonamerni storilci v tem prostoru delujejo tudi kibernetski teroristi, katerih namen je s pomočjo tehnologije povzročiti čim večji strah in medijsko odzivnost. Psihološki učinki uporabe tehnologije prispevajo k temu, da kibernetski terorizem spremlja visoka stopnja nerazumevanja, posledično pa tudi strahu. Ker tovrstna kibernetska kriminaliteta nima urejene politične in pravne podlage, to skupaj z nerazumevanjem sodobne tehnologije, strahu pred njeno uporabo in možnimi zlorabami povzroča velik učinek zastraševanja. Čeprav kibernetski terorizem predstavlja resno grožnjo nacionalnim in organizacijskim informacijskim infrastrukturam, je njegovo udejanjanje v fizičnem okolju zgolj posredno. Teroristi sodobno tehnologijo za enkrat izkoriščajo predvsem kot orodje za pomoč pri načrtovanju napadov in ohranjanju lastnega obstoja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka se kaže v njegovi aktualnosti. Tako kot klasična kibernetska kriminaliteta tudi kibernetski terorizem postaja vse pogostejša tematika medijev in polemičnih razprav. S senzacionalnim poročanjem se velikokrat povzročajo dramatične in nerealne asociacije na kibernetski terorizem, v smislu možnih scenarijev in posledic. V prispevku predstavljamo njegove realne zmožnosti in temeljne značilnosti, izvirnost pa se kaže v njegovi pojasnjevalni in razlagalni vlogi.
Keywords: kibernetski terorizem, storilci, zastraševanje, psihološki vidik
Published in DKUM: 23.04.2020; Views: 1038; Downloads: 57
.pdf Full text (361,93 KB)
This document has many files! More...

6.
Medvrstniško nasilje v izbrani manjši osnovni šoli : magistrsko delo
Zala Gavrilov, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje odkrivanje in ukrepanje v primerih medvrstniškega nasilja na izbrani manjši osnovni šoli. V teoretičnem delu se naloga osredotoča na definiranje posameznih oblik medvrstniškega nasilja in vlog, ki jih imajo vpleteni učenci. Teoretični del naloge zajema tudi opis možnih vzgojnih ukrepov šole v primerih medvrstniškega nasilja, ki si jih po Zakonu o osnovni šoli (»Zakon o osnovni šoli [ZOsn-UPB3]«, 1996) določi vsaka osnovna šola sama v pravilniku in vzgojnem načrtu šole. Raziskovalni del zaključne naloge je sestavljen iz ključnih primerov posameznih vrst medvrstniškega nasilja, za katere smo izvedeli preko opravljenih polstrukturiranih intervjujev s strokovnim osebjem na izbrani manjši osnovni šoli. S pomočjo analize intervjujev smo nadgradili teoretično znanje in dobili realnejši vpogled v aktualno stanje na področju medvrstniškega nasilja manjših osnovnih šol. Analiza intervjujev nam je omogočila tudi primerjavo odstopanja teorije od prakse, pri čemer smo prišli do spoznanja, da se teorija medvrstniškega nasilja kaže tudi v praksi, a je na določenih področjih, kot je npr. spletno medvrstniško nasilje, še premalo raziskana. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izpostavili pomanjkljivosti, ki smo jih zasledili pri samem ravnanju, kot tudi pri ozaveščanju vseh vpletenih. Kot velika pomanjkljivost se je pokazalo nepoznavanje spletnega medvrstniškega nasilja s strani staršev učencev, ki nemalokrat ne vedo kakšne spletne portale uporabljajo njihovi otroci. Prav tako smo kot pomanjkljivost zaznali prešibko kontrolo nad storilci psihičnega nasilja, saj naj bi bile hujše oblike psihičnega nasilja v praksi izbrane manjše osnovne šole zelo prisotne. Podani predlogi za izboljšanje aktualnih razmer na področju medvrstniškega nasilja so usmerjeni predvsem v dosledno izvajanje ničelne tolerance do nasilja vseh vpletenih in večjo vpletenost staršev v preventivne aktivnosti preprečevanja medvrstniškega nasilja, saj so se predvsem na področju prevencije spletnega medvrstniškega nasilja pokazale velike pomanjkljivosti na njihovi strani.
Keywords: nasilje, medvrstniško nasilje, osnovne šole, žrtve, storilci, magistrska dela
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 1185; Downloads: 291
.pdf Full text (503,77 KB)

7.
Preiskovanje insolvenčnih kaznivih dejanj in drugih oblik oškodovanja upnikov : magistrsko delo
Dajana Kapel, 2019, master's thesis

Abstract: Insolventnost je finančni položaj dolžnika, ki nastane ob trajnejši nelikvidnosti in predstavlja predpostavko in razlog, za začetek postopkov zaradi insolventnosti. Sam začetek postopkov zaradi insolventnosti sicer še ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, vendar sama posledica zbuja sum storitve oziroma kršitve varstva poslovanja gospodarskih družb. Insolvenčna kazniva dejanja predstavljajo poseben segment gospodarske kriminalitete, ki sicer še nima statusa samostojnega subjekta. V bistvenem insolvenčna kazniva dejanja razumemo kot kazniva dejanja, katerih posledica je začetek enega od postopkov zaradi insolventnosti. Taka dejanja predstavljajo predvsem načrtno slabšanje premoženjskega položaja dolžnika, oziroma lahko gre na drugi strani tudi za povečevanje obveznosti (prezadolženost). Enako kot pri gospodarski kriminaliteti na splošno velja, da domnevna škoda, ki nastane s tovrstnimi kaznivimi dejanji je velika. Preiskovanje insolvenčne kriminalitete predstavlja kompleksno in zahtevno področje, ki od preiskovalcev zahteva obilne izkušnje in znanja s področja prava, gospodarskega poslovanja, računovodstva, davčne zakonodaje, varstvoslovja, ipd.. V določenih primerih se zahteva tudi specifično znanje glavne dejavnosti preiskovane družbe. Težavnost se pojavi že pri samem odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, saj se ta velikokrat skrivajo v obliki običajnega gospodarskega poslovanja. Dodatna težavnost predstavlja tudi to, da so taka dejanja (poslovni dogodki) velikokrat varovana s poslovno tajnostjo. Namen pregona insolvenčne kriminalitete je v širšem smislu zavarovanje gospodarstva in pravnega poslovanja družb. V ožjem smislu gre za zavarovanje interesov in pravic upnikov in drugih oseb, ki so povezane s poslovanjem družbe.
Keywords: insolventnost, prisilne poravnave, stečajni postopki, insolvenčna kazniva dejanja, prevare, storilci, oškodovanci, preiskovanje, primeri, študije primerov, SCT, magistrska dela
Published in DKUM: 20.06.2019; Views: 1060; Downloads: 167
.pdf Full text (1,04 MB)

8.
Spolne zlorabe otrok v Črni gori : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Ajna Huremović, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka spolna zloraba je edinstvena zgodba zase. Številni primeri niso javno znani ravno zaradi občutljivih podatkov, ki jih takšne zgodbe zadevajo. V Črni gori so spolne zlorabe neslišne in globoko zakopane v okolje, kjer so prisotne. V vmesnem času so jih otroci zlahka deležni in kot kaže vselej več. Spolni delikti so še vedno tabu, zaradi katerega jih skrivajo in ne posvečajo pozornosti. Kadar je prisoten diskurz o spolnih zlorabah otrok, se občuti pomanjkljivo poznavanje te tematike. Zgražanje nad dogajanjem, ko se le-to pojavi in premajhna seznanjenost o škodljivem vplivu spolnih zlorab sta samo ena izmed mnogih indikatorjev zaradi katerih odkrivanje navsezadnje ostaja zapleteno. V diplomskem delu so uporabljeni sekundarni viri in analize dosedanjih raziskav na to temo. Prvi del zajema splošno predstavitev spolnih zlorab otrok, oblik, značilnosti, žrtev in storilcev, v drugem delu je vse našteto podrobneje preučeno za Črno goro, tretji del pa predstavlja problematiko odkrivanja. Bistvene ugotovitve diplomskega dela so pokazale, da so spolne zlorabe otrok v Črni gori relevantno in zakonsko urejene ter so lahko dane v vednost vsem, ki njihovo subsistenco spodkopavajo in zanikajo. Značilnosti so primerljive z drugimi evropskimi državami in odstopajo le za odtenek. Problematiko odkrivanja spolnih zlorab spremlja stigmatizacija, ki je pogojena s strahom tako pred odkritjem zlorabe kot tudi posledicami odkritja.
Keywords: diplomske naloge, spolne zlorabe, žrtve, storilci, odkrivanje
Published in DKUM: 31.05.2019; Views: 1466; Downloads: 127
.pdf Full text (933,98 KB)

9.
Duhovniki kot storilci spolnih zlorab otrok v Sloveniji : magistrsko delo
Ivana Pavlič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni duhovniki kot povzročitelji spolnih zlorab otrok v Sloveniji. Za izhodiščno razumevanje je v teoretičnem delu magistrskega dela opredeljen termin spolna zloraba otrok. Z definicijami s strani različnih avtorjev sledi podroben opis različnih oblik in faz spolnih zlorab otrok, ki so v nadaljnjem besedilu tudi kazenskopravno opredeljene. Poleg navedenega je podana razlaga, po katerih znakih lahko prepoznamo žrtev spolnega nasilja, in tudi zmotne predstave o spolnih zlorabah, ki se največkrat pojavljajo. Opisane so posebnosti žrtev, tako deklic kot dečkov, in povzročiteljev spolnega nasilja, predvsem duhovnikov, ki izstopajo zaradi narave poklica. Storilci spolnih zlorab so lahko navzoči v vseh verskih in različnih družbenih skupinah, med župniki cerkvenih občestev, učitelji zasebnih šol, jehovskimi pričami, konservativnimi turškimi muslimani, komunisti ali umetniki (Waiss in Galle, 2001). Empirični del magistrskega dela temelji na raziskavi, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketiranja. V naši raziskavi so bili ciljna populacija prebivalci Republike Slovenije, starejši od 18 let, vzorec raziskave pa je bil izbran po principu snežne kepe. Z raziskavo smo ugotovili, da so izpraševanci pripravljeni v večini primerov prijaviti katerokoli obliko spolne zlorabe otrok s strani duhovnikov, bodisi povzročene prek informacijske tehnologije ali zlorabe s fizičnim stikom. Spolne zlorabe otrok bi prej prijavili policiji kot pa nevladnim organizacijam. Izpraševanci, ki so bolj verni, bi kasneje prijavili spolno zlorabo otrok s strani duhovnikov, čeprav zaradi obveščenosti javnosti in medijev o spolnem nasilju otrok s strani duhovnikov upada zaupanje v poštenost duhovnikov.
Keywords: spolne zlorabe, spolno nasilje, otroci, žrtve, duhovniki, storilci, magistrska dela
Published in DKUM: 09.05.2019; Views: 1428; Downloads: 212
.pdf Full text (1,56 MB)

10.
Besedni in nebesedni znaki laganja - kaj pomenijo? : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Dugar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o besednih in nebesednih znakih zavajanja, o poligrafu ter o znanju policistov in laikov pri odkrivanju laži.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, zasliševanje, laganje, zavajanje, besedni znaki, nebesedni znaki, komunikacija, odkrivanje laži, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.06.2018; Views: 1306; Downloads: 290
.pdf Full text (941,58 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica