1. Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski unijiMartin Jovanović, 2018, master's thesis Abstract: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo.
Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja.
Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Keywords: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Published in DKUM: 17.01.2019; Views: 1688; Downloads: 292
 Full text (1,28 MB) |
2. Primerjava brezposelnosti mladih v Sloveniji, na Madžarskem in ČeškemLea Žižek, 2018, undergraduate thesis Abstract: V življenju vsakega posameznika mladost predstavlja najbolj dinamično obdobje, saj se takrat mladi srečujejo z različnimi prehodi med statusi, situacijami, stopnjami in vrstami izobraževanja ter v stanje zaposlenosti ali brezposelnosti. Slednja predstavlja velik problem, saj je število tistih, ki se vključujejo v izobraževanje, še vedno zelo visoko. Težava se nato pojavi na trgu dela, ki pa takšnega obsega ni sposoben posrkati. V delu diplomskega projekta primerjamo brezposelnost mladih glede na različne dejavnike med Slovenijo, Madžarsko in Češko, pri čemer pridemo do ugotovitve, da ima naša država v primerjavi z ostalima dvema najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih, poleg tega pa tudi stopnjo dolgotrajne brezposelnosti mladih. V zadnjih dveh poglavjih smo ugotovili, da se v Sloveniji število vpisov dijakov in študentov zmanjšuje. Izvedeli smo tudi, da imajo delodajalci težave pri iskanju kadra pri določenih poklicih. Glavni razlogi za brezposelnost mladih pa so pomanjkanje delovnih izkušenj, veščin iskanja zaposlitve in neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgih dela. Se pa za odpravljanje teh vzrokov v Sloveniji dobro skrbi, saj imajo mladi na razpolago več kot 10 programov za pomoč pri iskanju zaposlitve in zaposlovanju.
Keywords: brezposelnost, mladi, stopnja brezposelnosti mladih, izobraževanje, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 16.11.2018; Views: 1688; Downloads: 185
Full text (554,50 KB) |
3. Položaj mladih na trgu dela v sloveniji in avstrijiAljaž Erlač, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu primerjamo položaj mladih na trgu dela v Sloveniji in Avstriji. Obe državi sta članici Evropske unije, s skupno denarno valuto evro. Z analizo najpomembnejših makroekonomskih indikatorjev, s poudarkom na indikatorjih o trendih na trgu dela v obeh državah, smo ugotovili, da so razmere v Avstriji na mnogih področjih boljše kot v Sloveniji.
V Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva v letu 2016 za 3,7 odstotne točke nižja kot v Avstriji. Stopnja brezposelnosti prebivalstva v letu 2016 pa je v Sloveniji za 1,5 odstotne točke višja kot v Avstriji. Ugotovili smo, da so razmere za mlade, ki vstopajo na trg dela, še slabše. V Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti mladih od 15 do 29 let v letu 2016 za 18,6 odstotnih točk nižja kot v Avstriji. Stopnja brezposelnosti mladih od 15 do 24 let pa je bila v letu 2016 v Sloveniji za 4,8 odstotnih točk višja kot v Avstriji.
V Sloveniji izobraževalni sistem ni dovolj povezan s trgom dela. Mladi v Sloveniji zato prve korake na trgu dela naredijo s pomočjo študentskega dela. V Avstriji pa imajo mladi že med šolanjem več praktičnega dela v primerjavi s slovenskim izobraževalnim sistemom. Prehod med izobraževanjem in trgom dela v Avstriji je malo lažji, ker se mladi prej srečajo z morebitnimi delodajalci. Vse več mladih v Sloveniji se odloča najti zaposlitev izven meja svoje države, največkrat v državah članicah Evropske unije.
V letu 2016 se gospodarske razmere v Slovenji izboljšujejo, zaradi ugodnejše mednarodne konkurenčnosti, povečane domače potrošnje in zasebnih investicij.
Keywords: trg dela, Avstrija, Slovenija, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih
Published in DKUM: 22.10.2018; Views: 2867; Downloads: 461
Full text (526,94 KB) |
4. Primerjava brezposelnosti mladih V Evropski uniji in SlovenijiAmanda Avflič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Gospodarska kriza je v začetku leta 2009 hudo prizadela Slovenijo. Stanje je bilo podobno kot ob osamosvojitvi, ko je Slovenija izgubila skoraj celoten jugoslovanski trg. Razlika je v tem, da si je Slovenija takrat dokaj hitro opomogla. Žal pa v letu 2009 Slovenije ni rešil gospodarski razcvet kot v začetku devetdesetih in posledice se čutijo še danes. Gospodarska kriza se je negativno odražala na trgu dela. Še posebej prizadeto skupino brezposelnih predstavljajo mladi. Za njih je značilna nižja stopnja aktivnosti in opazno višja stopnja brezposelnosti kot pri starejših kategorijah delovne sile. Trenutno bi težko trdili, da imajo mladi z vidika zaposlovanja pri nas lepo prihodnost. Temu ne bi smelo biti tako. Uspešen prehod s področja izobraževanja v področje dela mlade postavi v položaj enakopravnih članov družbe, saj zaposlitev zagotavlja socialno-ekonomsko neodvisnost. Predvsem zaradi slednjega je mlade brezposelne osebe potrebno obravnavati prioritetno in jih čim prej vključiti v delovno okolje. Zaradi večletne problematike zaposljivosti mladih smo se odločili v tem diplomskem projektu preučiti stanje mladih na trgu dela v državah Evropske unije ter podatke primerjati s Slovenijo. V teoretičnem delu smo najprej opredelili brezposelnost in posebej pregledali stanje na trgu dela v Evropski uniji in v Sloveniji. V nadaljevanju smo se osredotočili predvsem na mlade med 15. in 24. letom starosti. Opredelili smo njihove konkurenčne prednosti in pomanjkljivosti na trgu dela. V empiričnem delu smo s pomočjo obdelave statističnih podatkov preučili brezposelnost mladih v državah Evropske unije. Države smo razdelili v dve skupini, in sicer na tiste, ki imajo višjo stopnjo brezposelnosti mladih, in tiste z nižjo stopnjo brezposelnosti mladih. Najprej smo ugotovili, da stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji močno presega skupno stopnjo brezposelnosti. S tem smo potrdili našo prvo zastavljeno hipotezo. V nadaljevanju smo ugotovili, da se je stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji v preučevanem obdobju v večini nahajala pod povprečjem držav članic Evropske unije. S tem smo potrdili še našo drugo zastavljeno hipotezo. Nižja stopnja brezposelnosti mladih od povprečja v Evropski uniji pa sicer ni tako vzpodbuden podatek, saj se je ta v zadnjih nekaj letih v Sloveniji konstantno približevala povprečju držav Evropske unije. V letu 2013 je bila nižja le za dobri dve odstotni točki. V podrobnejši analizi smo ugotovili, da imajo tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji od gospodarske krize naprej višjo stopnjo brezposelnosti mlajši moški. S tem smo ovrgli tretjo zastavljeno hipotezo, ki je nakazovala na višjo brezposelnost mladih žensk. Kljub večletni problematiki brezposelnosti mladih pa je potrebno poudariti, da se je iz leta 2013 na 2014 stanje mladih na trgu dela izboljšalo. Na to kaže splošen upad stopenj brezposelnosti mladih po celotni Evropski uniji. Z ustreznimi programi, ukrepi in gospodarsko rastjo bomo na dobri poti odpravljanja omenjene problematike brezposelnosti mladih.
Keywords: trg dela, brezposelnost, stopnja brezposelnosti, mladi, brezposelnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih
Published in DKUM: 06.11.2015; Views: 2361; Downloads: 750
Full text (1,31 MB) |
5. Primerjava brezposelnosti v Španiji in SlovenijiTanja Premoša, 2014, undergraduate thesis Abstract: Človek je družbeno bitje, zaposlitev pa predstavlja del njegove identitete, zato je zmotno mišljenje, da je zaposlitev zgolj sredstvo za preživetje. Zaposlitev je veliko več. Delo predstavlja posebno organizacijo našega časa, z njim se dokazujemo, oblikujemo socialne stike zunaj družine in tako zadovoljujemo potrebo po druženju. Torej če ostanemo brez zaposlitve, izgubimo veliko več kot pa denar. Ravno zaradi tega ima termin brezposelnosti tako negativen prizvok.
Brezposelnost ni samo trenuten pojav; obstajal je v preteklosti, čeprav malo v drugačni obliki, obstajal bo v prihodnosti. Tudi gospodarstvo s polno zaposleno delovno silo pozna brezposelnost, t. i. naravno stopnjo brezposelnosti. Moramo pa se naučiti živeti z njo. Kako trajno bo naše stanje brez zaposlitve, je v največji meri odvisno od nas samih. Če jo jemljemo kot začasno stanje in jo dojemamo kot neke vrste zaposlitev in ne kot pasivno stanje, se je bomo kaj hitro otresli. Kajti dlje časa ko smo brezposelni, težje je iskati delo.
Proučevanje brezposelnosti je podprto z obsežnim terenskim delom na enem izmed Kanarskih otokov, Tenerifu, in v Sloveniji. Delo zajema zbiranje gradiva s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je podlaga za primerjalno analizo brezposelnosti v Španiji in Sloveniji.
Keywords: Brezposelnost, stopnja brezposelnosti, brezposelnost v Španiji, brezposelnost v Sloveniji.
Published in DKUM: 05.11.2014; Views: 2032; Downloads: 208
Full text (3,28 MB) |
6. DEJAVNIKI BREZPOSELNOSTI V SPODNJEPOSAVSKI REGIJISimona Molan, 2013, undergraduate thesis Abstract: Zaposlenost oziroma stopnja brezposelnosti je eden od pomembnejših pokazateljev uspešnosti makroekonomskega delovanja države in zadovoljstva njenih prebivalcev. Brezposelnost se je v času gospodarske krize v zadnjih letih močno povečala. Povečala se je tako v Sloveniji kot v regijah znotraj države. V delu nas je zanimalo, kakšno je stanje na trgu dela v Spodnjeposavski regiji. Ker je stopnja brezposelnosti v regiji nad povprečjem Slovenije, smo preučili, kakšni so vzroki za to odstopanje. Ugotovili smo, da ima regija neugodne demografske (nizka izobraženost, staro prebivalstvo) ter gospodarske (prevladujoč kmetijski, industrijski sektor) razmere, kar vpliva na slabe razmere na trgu dela in kar je v trenutnih gospodarskih razmerah povzročilo zapiranje številnih podjetij in dodatno povečalo brezposelnost. Ugotovili smo, da je v regiji nadpovprečno visok delež brezposelnih ženk, starejših in mladih, neustrezna izobrazbena in poklicna struktura ter prevladujoča dolgoročna brezposelnost. Izvaja se kar nekaj ukrepov v regiji, namenjenih zmanjšanju strukturne brezposelnosti, vendar brez ustvarjanja novih delovnih mest ti ukrepi ne bodo imeli velike vloge pri reševanju zlasti dolgotrajne brezposelnosti.
Keywords: stopnja brezposelnosti, trg dela, dolgotrajna brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, strukturna brezposelnost, Spodnjeposavska regija
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 1901; Downloads: 140
Full text (1,08 MB) |
7. POVEZANOST MED STOPNJO BREZPOSELNOSTI IN ZAPOSLOVANJEM TUJCEVJure Horvat, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene osnovne značilnosti zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki so v veljavi od decembra leta 2007. Ker je delovno dovoljenje pogoj za zaposlitev in delo tujcev iz tretjih držav, smo v diplomskem delu dokaj izčrpno prikazali vrste delovnih dovoljenj in postopke, ki so potrebni za pridobitev teh dovoljenj. Z novim zakonom so se prav na področju pridobitve delovnega dovoljenja postopki skrajšali in obseg dokazil zmanjšal, kar je precej olajšalo delo delodajalcem in pristojnim službam, ki s s tem področjem ukvarjajo.
V empiričnem delu smo preverjali veljavnost dveh hipotez, s katerimi smo iskali razmerje med obsegom registrirane brezposelnosti ter zaposlovanjem tujcev iz tretjih držav. To razmerje smo raziskovali na ravni celotne države in po regijah.
Dodali smo praktičen prikaz o zaposlitvi tujca (pregled postopka in potrebno dokumentacijo).
Keywords: • zaposlovanje tujcev
• stopnja registrirane brezposelnosti
• delovno dovoljenje
• registrirana brezposelnost
Published in DKUM: 25.08.2010; Views: 2278; Downloads: 239
Full text (2,02 MB) |
8. ZAPOSLOVANJE TUJCEV V GORIŠKI REGIJIMilena Spačal, 2009, undergraduate thesis Abstract: Zaposlovanje tujcev postane nujno v primerih, ko med domačimi iskalci zaposlitve delodajalci ne uspejo pridobiti dovolj ustreznega kadra. Delodajalci vse pogosteje navajajo pomanjkanje delavcev kot glavni omejitveni dejavnik. Če bi bilo zaposlovanje v takšnih primerih onemogočeno, bi morali delodajalci zmanjšati ali celo opustiti svojo dejavnost, ker pač brez ustreznega kadra poslovanje ni mogoče. Zato ima tudi Slovenija ustrezno regulacijo, ki omogoča zaposlovanje in delo tujcev.
V tem diplomskem delu podrobneje analiziramo obseg zaposlovnja tujcev ter delež zaposlovanja tujcev glede na brezposelne osebe v Goriški regiji, kot regiji ki je bila v minulih letih namreč znana kot ena od regij v Republiki Sloveniji z najnižjimi stopnjami brezposelnosti. Primerjali smo z Zasavsko in Pomursko regijo, ki imata nadpovprečno stopnjo brezposelnosti.
Poleg tega smo preveri še hipotezo, da je največ delovnih dovoljenj izdanih državljanom iz držav nekdanje SFRJ in ali se to število zmanjšuje ali povišuje. Ustrezno temu smo preverili izobrazbeno sestavo zaposlenih tujcev. Postavili smo si hipotezo, da se je izobrazbena struktura zaposlenih tujcev v Goriški regiji pomembno spreminjala v korist povečevanja deleža z višjo strokovno izobrazbo.
Kakšen bo slovenski trg delovne sile v prihodnosti je težko napovedati. Upoštevaje demografska gibanja in dosedanje potrebe je mogoče predvideti da bo zaposlovanje tujcev na slovenskem trgu dela, tako državljanov držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije kot državljanov t.i. tretjih držav tudi v prihodnosti pomembno.
Keywords: zaposlovanje tujcev, trg dela, kader, stopnja brezposelnosti, delovno dovoljenje, kvota delovnih dovoljenj
Published in DKUM: 07.01.2010; Views: 2277; Downloads: 166
Full text (525,45 KB) |
