1. Izboljšana metoda stiskanja risanih slik : magistrsko deloAljaž Jeromel, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu opišemo izboljšave algoritma stiskanja risanih slik, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Z uporabo osemsmerne povezanosti pikslov, združevanjem verižnih kod in optimizacijo zapisa RLE izboljšamo učinkovitost stiskanja, medtem ko z uporabo gručenja in uteženega združevanja območij uravnavamo kakovost rekonstrukcije slike. Pokažemo, da izboljšan algoritem risane slike stisne učinkoviteje, kot algoritem brez izboljšav, prav tako pa bolje ohrani podrobnosti v slikah. Učinkovitost izboljšanega algoritma primerjamo tudi s sorodnimi metodami stiskanja risanih slik, algoritmom PNG in standardom JPEG. Ugotovili smo, da učinkovitost predstavljenega algoritma na risanih slikah večkratno presega učinkovitosti vseh primerjanih metod. Keywords: Stiskanje slik, verižne kode, gručenje, transformacije nizov. Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1210; Downloads: 96
Full text (2,54 MB) |
2. Izgubno stiskanje slik z variacijskim avtokodirnikomŽiga Leber, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu preučujemo izgubno stiskanje slik z uporabo variacijskega avtokodirnika. Implementirali smo njegovo povratno različico, imenovano konvolucijski DRAW, ki v vlogi kodirnika in dekodirnika uporablja nevronsko mrežo LSTM. Za implementacijo smo uporabili jezik Python in knjižnico PyTorch. Delovanje algoritma smo testirali na podatkovni zbirki CIFAR-10 ter rezultate primerjali z metodo JPEG. Ugotovili smo, da so rezultati primerljivi v smislu kakovosti rekonstrukcije. Keywords: stiskanje slik, nevronske mreže, variacijski avtokodirnik, konvolucijski DRAW Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 923; Downloads: 147
Full text (1,38 MB) |
3. Stiskanje risanih slikAljaž Jeromel, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu opišemo postopek in implementacijo novega algoritma za stiskanje risanih slik. Algoritem deluje tako, da sliko najprej razbije na povezana območja, za vsako območje izračuna verižno kodo obrobe, nato pa nize teh verižnih kod pretvori in stisne s transformacijami BWT, MTF in RLE. Na koncu nad tako stisnjenimi podatki poženemo aritmetično kodiranje. Algoritem zelo dobro deluje nad visoko kakovostnimi slikami manjše velikosti. V primerjavi s formatom PNG smo dobili tudi do 98 % boljše rezultate. Keywords: stiskanje slik, verižne kode, transformacije nizov, aritmetično kodiranje Published in DKUM: 18.08.2017; Views: 1653; Downloads: 285
Full text (1,01 MB) This document has many files! More... |
4. STISKANJE SLIK NA MINIRAČUNALNIKU RASPBERRY PI ZA POTREBE DALJINSKEGA NADZORATomaž Mirnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo podali dokaj podroben opis nekaterih metod stiskanja podatkov in njihovo praktično uporabo na področju procesiranja slik. Obravnavali smo tako brezizgubne kot tudi izgubne metode stiskanja slik, razvili programe v programskem jeziku Python, jih zaganjali na miniračunalniku Raspberry Pi in za nameček preverili, kaj nam v tem oziru ponuja Matlab. Zato smo dodali opis potrebne strojne in programske opreme. Opisali smo tudi posebnosti pri nameščanju programske opreme in nekatere težave pri delovanju. Po našem mnenju programski jezik Matlab ni primeren za učinkovito skriptno zajemanje in stiskanje slik na Raspberryju Piju v realnem času. Keywords: stiskanje slik, Raspberry Pi, Python, Matlab Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1254; Downloads: 103
Full text (3,91 MB) |
5. STISKANJE SLIK S PODATKOVNO-ODVISNO TRIANGULACIJOJan Maleš, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavimo algoritem za stiskanje slik s podatkovno-odvisno triangulacijo. Ustvarili smo svojo različico algoritma redčenja s prilagajanjem, ki so jo v preteklih delih razvili Laurent Demaret, Nira Dyn in Armin Iske. V prvem delu smo analizirali implementacijske podrobnosti algoritma in argumentirali njihovo uporabo. V drugem delu smo prikazali rezultate učinkovitosti in hitrosti stiskanja podatkovno-odvisne triangulacije ter te primerjali z rezultati sodobnega algoritma JPEG. Pokazali smo, da se naša metoda v določenih situacijah obnese mnogo bolje, kadar je na sliki veliko gradientnih prehodov, v večini primerov pa sta algoritma primerljiva. Keywords: računalniška multimedija, stiskanje slik, triangulacija, redčenje s prilagajanjem, kodirna shema Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1555; Downloads: 151 (1 vote)
Full text (6,35 MB) |
6. STISKANJE SLIK Z ALGORITMI PO VZORIH IZ NARAVEGregor Jurgec, 2016, master's thesis Abstract: V delu predstavljamo postopek stiskanja slik s pomočjo optimizacijskih algoritmov iz dveh različnih družin, tj. evolucijskih algoritmov in algoritmov na osnovi inteligence rojev. V naši raziskavi smo za reševanje zadanega problema uporabili diferencialno evolucijo in optimizacijo s kukavičjim iskanjem. Osnovna algoritma smo izboljšali z adaptacijskimi in hibridizacijskimi metodami. Stiskanje slik smo izvedli s pomočjo množice primitivnih geometrijskih oblik trikotnika. Razvita algoritma smo testirali na realnih primerih stiskanja slik in kakovost rezultatov stiskanja primerjali med seboj. Keywords: evolucijski algoritmi, inteligenca rojev, diferencialna evolucija, kukavičje iskanje, stiskanje slik. Published in DKUM: 21.04.2016; Views: 1653; Downloads: 187
Full text (2,01 MB) |
7. ALGORITEM STISKANJA DOMENSKIH ZAPOREDIJ SLIK S PROJEKCIJO V PROSTOR OSNOVNIH KOMPONENTSimon Gangl, 2014, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI.
V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre.
Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''.
Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv.
V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja. Keywords: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v
lasten prostor, lasten vektor Published in DKUM: 23.05.2014; Views: 2249; Downloads: 216
Full text (15,39 MB) |
8. PROGRESIVNO IN HIERARHIČNO STISKANJE JPEGAnton Pečečnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja osnovne značilnosti in način delovanja standarda JPEG.
Prikazane so tako dobre kot slabe lastnosti ter primerjava z novejšimi standardi (JPEG
2000). Posebni poudarek je na progresivnem in hierarhičnem modelu standarda. Delo
vsebuje podroben opis omenjenih modelov in hkrati razpolaga z različnimi praktičnimi
primeri naše aplikacije in ostalih odprtokodnih rešitev. Keywords: stiskanje slik, progresivno stiskanje, hierarhično stiskanje, JPEG Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 1854; Downloads: 175
Full text (17,73 MB) |
9. STANDARD JPEG-LS ZA STISKANJE SLIK BREZ IZGUBBojan Trafela, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu opišemo standard JPEG-LS in datotečni format JLS za shranjevanje slik. Standard JPEG-LS omogoča stiskanje slik z ali brez izgub; slednje je tudi opisano v tem delu. Podrobno opišemo delovanje kodirnika in pri posameznih korakih dodamo še psevdokodo izvedbe. Osnova standarda JPEG-LS je Golombovo kodiranje, ki nadomesti Huffmanovo kodiranje.
Glavni koraki kodiranja slike so sestavljeni iz izračuna napake napovedi vrednosti piksla in kodiranje napake napovedi s pomočjo Golombovega kodiranja. Žal standard ni zelo razširjen, čeprav daje dobre rezultate in porabi malo sistemskih virov. Keywords: stiskanje slik, standard JPEG-LS, Golombovo kodiranje, LOCO-I Published in DKUM: 14.11.2012; Views: 1952; Downloads: 212
Full text (2,24 MB) |
10. STISKANJE IN REKONSTRUKCIJA RASTRSKIH PISAV Z VERIŽNO KODOTimotej Globačnik, 2011, dissertation Abstract: V doktorski disertaciji predstavimo nov način stiskanja rastrskih računalniških pisav, ki je primeren predvsem za nizkozmogljive računalniške sisteme. Postopek stiskanja temelji na tehniki ogliščne verižne kode v kombinaciji s Huffmanovim kodirnikom. Pri tem obliko posameznega znaka pisave predstavimo z verižno kodo, katere elemente dodatno stisnemo s Huffmanovim kodirnikom. Pri postopku rekonstrukcije znakov nastale luknje zapolnimo z algoritmom FloodFill. Ta omogoča omejevanje porabe pomnilnika med postopkom polnjenja lukenj in je zato primeren tudi za uporabo v vgrajenih sistemih. Prostorsko in časovno učinkovitost predlaganega postopka smo primerjali z najbolj razširjenimi postopki predstavitve rastrskih pisav in najpogosteje uporabljenimi postopki stiskanja bitnih slik. Analizo smo izvedli na več vrstah pisav različnih velikosti, pri čemer se je predlagani postopek izkazal kot prostorsko in časovno najučinkovitejši. Prav tako smo na laboratorijskem vgrajenem sistemu implementirali postopek rekonstrukcije znakov in časovno zahtevnost le-tega primerjali z nekaterimi postopki stiskanja bitnih slik. Tudi v tem primeru se je naš postopek izkazal kot najučinkovitejši. Na osnovi rezultatov opravljenih meritev, tako na osebnem računalniku kot na laboratorijskem vgrajenem sistemu, smo potrdili postavljene hipoteze. Glede na ugotovitve lahko zaključimo, da je predstavljeni postopek stiskanja rastrskih pisav zaradi prostorske in časovne učinkovitosti ter enostavne implementacije postopka rekonstrukcije primeren za uporabo v nizkozmogljivih računalniških sistemih. Keywords: računalniške pisave, rastrske pisave, stiskanje pisav, rekonstrukcija pisav, verižna koda, ogliščna verižna koda, Huffmanovo kodiranje, brezizgubno stiskanje, stiskanje bitnih slik, vgrajeni sistemi, pisave v vgrajenih sistemih Published in DKUM: 31.01.2012; Views: 2348; Downloads: 266
Full text (5,27 MB) |