SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
VPLIV TOPIL NA MORFOLOŠKO STRUKTURO POROZNIH ZAMREŽENIH POLISTIRENSKIH MEMBRAN
Silvo Seifried, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv različnih topil (porogenih) na morfološko strukturo poroznih zamreženih polistirenskih membran. Iz organske in vodne faze smo pripravili vodno-oljne (v/o) emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE). Nastale emulzije smo nanesli na stekleno ploščo v tanki plasti in jih polimerizirali s povišano temperaturo. Po čiščenju smo dobili porozne zamrežene poliHIPE membrane. Membrane smo pripravili na osnovi stirena, zamreženega z divinilbenzenom (DVB). Spreminjali smo delež vodne faze (75 % in 85 %) in delež DVB (2 % in 4 %). Da bi raziskali vpliv topil na strukturo membran, smo membrane modificirali z dodatkom plastifikatorja (2-etilheksil akrilat) in dveh porogenih topil (toluen in klorobenzen). Vse dobljene membrane smo okarakterizirali z merjenjem njihove končne debeline, s pretočnostjo za deionozirano vodo in z določitvijo stopnje nabrekanja v štirih različnih topilih (v vodi, acetonitrilu, toluenu in kloroformu). V izdelavo membran smo vključili tudi 4-nitrofenil akrilat kot reaktivno komponento v organski fazi, zaradi možnosti nadaljnje funkcionalizacije membran in uporabe pri sinteznih tehnikah.
Keywords: stiren, divinilbenzen, polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE), poliHIPE materiali, membrane
Published: 06.08.2009; Views: 2405; Downloads: 126
.pdf Full text (2,45 MB)

3.
TEHNOLOGIJA POLIMEROV S POSEBNIM POUDARKOM VARSTVA PRED STIRENOM
Lidija Korat, 2010, master's thesis

Abstract: Inšpektorat Republike Slovenije za delo med drugim izvaja inšpekcijski nadzor tudi na področju kemijske varnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Nadzor zajema vse delodajalce ne glede na njihovo velikost oz. število zaposlenih ter ne glede na kraj izvajanja dejavnosti. Inšpektorat sooblikuje politiko nadzora na področju kemijske varnosti. Pred leti je bilo pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov zaznano, da v Republiki Sloveniji obstaja problematika pri zagotavljanju ustreznih varnostnih ukrepov pri delodajalcih, kjer so delavci na delovnih mestih izpostavljeni stirenu. Namen magistrskega dela je prikazati kompleksnost področja varnosti in zdravja pri delu v zvezi z izpostavljenostjo delavcev stirenu. Cilj je, da bi naloga prispevala k dvigu ravni kemijske varnosti in služila kot učno gradivo pri usposabljanju delodajalcev in delavcev, ki so pri različnih tehnoloških postopkih na delovnih mestih izpostavljeni stirenu. Hkrati lahko naloga predstavlja primer dobre prakse tudi za ostale nevarne kemične snovi, ki se pojavljajo v delovnih okoljih in niso ustrezno obravnavane. Za zagotovitev ustreznih varnostnih ukrepov na delovnih mestih je v prvi vrsti nujno potrebno dobro poznavanje lastnosti določene kemikalije. Zato so v nalogi podrobno opredeljene lastnosti stirena in njegov vpliv na zdravje in okolje. Uporaba stirena je zelo obsežna. Uporablja se kot zamreževalec pri izdelavi laminatov iz poliestrske in vinilestrske smole, kot topilo, kot elastomer in tudi kot termoplastični polimerizat. Zato so v nalogi prikazane lastnosti teh materialov, nekatere vrste in postopki predelave ter primeri uporabe. Poznavanje tega je nujno potrebno pri razvoju ustreznih tehnoloških postopkov in zagotavljanju varnih delovnih pogojev. Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti stirenu so se v preteklosti postopoma zniževale tako v državah EU kot tudi v Republiki Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da stiren v območju od 50 ppm do 200 ppm vpliva na centralni živčni sistem, nad 200 ppm pa pri delavcih, ki so mu izpostavljeni, prihaja do izrazitega poslabšanja reakcijskega časa in motenj telesnega ravnotežja. Nekatere študije poročajo o naraščanju pogostosti spontanih splavov pri delavkah, ki delajo v industriji plastike in o sumu, da stiren povzroča raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka razvršča stiren v skupino 2B, v katero spadajo snovi, kjer je rakotvorno delovanje mogoče, ni pa za to zbranih še dovolj dokazov. Zato se je mejna vrednost v Republiki Sloveniji v letu 2001 znižala s 100 ppm na kar petkrat nižjo vrednost in sicer na 20 ppm oz. 86 mg/m3. V Republiki Sloveniji ni bilo izdelane ocene o številu delavcev, ki so izpostavljeni stirenu, niti ni bilo znano, pri katerih delovnih postopkih in kakšnim koncentracijam so izpostavljeni. Zato je bila v letih 2007 in 2008 izvedena akcija nadzora v dejavnostih, v katerih so delavci lahko izpostavljeni stirenu. Namen akcije je bil ugotoviti, v katerih dejavnostih so delavci izpostavljeni stirenu in kakšna je raven zagotavljanja oz. izvajanja varnostnih ukrepov. V akciji se je preverjalo, ali delodajalci izpostavljenost stirenu obravnavajo kot posebno nevarnost oz. škodljivost, ali so na podlagi opravljene ocene tveganja določili potrebne varnostne ukrepe, ali so v oceni tveganja opredelili delovna mesta, kjer se bo izvajal biološki monitoring na stiren, v kakšni periodiki in po kakšnem postopku se bo le-ta izvajal in ali se je biološki monitoring že kdaj izvajal. Preverjalo se je, ali so delavci seznanjeni z nevarnimi lastnostmi stirena, ali so koncentracije na posameznih delovnih mestih v predpisanih mejah ter kakšno osebno varovalno opremo uporabljajo delavci in kako pogosto jo uporabljajo. Izsledki raziskave so predstavljeni v tem magistrskem delu. Inšpekcijski nadzor je potekal na celotnem območju Republike Slovenije in sicer pri 73 delodajalcih, ki so v času opravljanja nadzora skupaj zaposlovali 22 457 delavcev, od tega je bilo stirenu izpostavljenih skupno 1461 delavcev v različnih dejavnostih. Ugotovljeno je bilo, da
Keywords: stiren, kompoziti, laminati, tehnologije izdelave laminatov, inšpekcijski nadzor, izpostavljenost delavcev stirenu, biološki monitoring
Published: 29.03.2010; Views: 4611; Downloads: 436
.pdf Full text (25,07 MB)

4.
BIKONTINUIRNI POROZNI POLIMERI NA OSNOVI ZAMREŽENIH POLI(STIRENOV) IN POLI(N-IZOPROPILAKRILAMIDA)
Sandi Bukovšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Porozne polimerne materiale, ki jih pripravljamo iz emulzij, ki vsebujejo visok delež notranje faze, imenujemo poliHIPE materiali. Zaradi odprte celične strukture so visoko porozni (tudi do 99 %). Uporabni so na različnih področjih, kjer rabimo veliko površino, glede na malo maso materiala, kot npr. pri filtrih za razna filtriranja, za molekularne separacije in sinteze ali kot nosilce v katalizi in v biotkivnem inženiringu. Predmet mojega diplomskega dela je bila priprava bikontinuirnih poroznih polimerov na osnovi poli(stirenov) in poli(N-izopropilakrilamida). Monomeri so bili prisotni v organski kot v vodni fazi emulzij. PoliHIPE materiali so v organski fazi vsebovali monomer stiren in zamreževalec divinilbenzen, ki sta tvorila hidrofoben skelet. Odprto strukturo celic materiala smo napolnili s hidrofilnim gelom iz poli-NIPAAm-a, ki smo ga zamrežili z MBA. Tako pripravljene bikontinuirne porozne polimere smo testirali s pretokom raztopine skozi monolitni material. Ker je poli-NIPAAm temperaturno odziven material, se je le-ta ob spremembi temperature pretočnega medija odzval. Odziv je bil nabrekanje ali skrčenje materiala v notranjosti por, kar je vplivalo na pretok raztopine in pritisk v koloni. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo določili morfologijo monolitnih materialov in s tem potrdili njihovo poroznost. Z infrardečo spektroskopijo smo preverili kemijsko strukturo monolitov. Monolitom smo izmerili povratni tlak s pomočjo HPLC črpalke.
Keywords: monolit, emulzija z visokim deležem notranje faze, stiren, DVB, polimerizacija, porozen material, poliHIPE, N-izopropilakrilamid, poli-NIPAAm
Published: 11.09.2012; Views: 1659; Downloads: 136
.pdf Full text (5,93 MB)

5.
SINTEZA POLI(STIREN-DIVINILBENZEN) ZRN IZ SUSPENZIJE IN OPTIMIZACIJA SPECIFIČNE POVRŠINE
Žan Zore, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen vpliv raznih parametrov na poroznost, velikost in velikostno porazdelitev poli(stiren-divinilbenzen) zrn. Uporabili smo monomere stiren, divinilbenzen in 2-etilheksilakrilat. Za primerjavo smo pripravili še zrna iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Divinilbenzen in etilenglikol dimetakrilat sta služila kot zamreževalo, 2-etilheksilakrilat pa kot monomerni plastifikator. Z namenom študije polimernih zrn smo spreminjali porogeno topilo in njegovo količino, količino zamreževala, hitrost mešanja in obliko reaktorja. Pripravljena zrna smo okarakterizirali z optičnim mikroskopom pri 40-kratni povečavi in z adsorbcijsko/desorpcijsko porozometrijo z BET metodo izmerili specifično površino nastalih polimernih zrn. Kot porogen smo uporabili dobra in slaba topila ter linearni polimer. Dobra topila so bila toluen, tetrahidrofuran in klorobenzen, slaba topila n-heptan in izopropanol ter kot polimerni porogen polistiren raztopljen v toluenu ali klorobenzenu. Največjo specifično površino smo zasledili pri uporabi n-heptana. Do iste ugotovitve smo prišli pri uporabi n-heptana pri zrnih iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Ta zrna v primerjavi s poli(stiren-divinilbenzen) zrni niso bila pravilne okrogle oblike. S povečevanjem volumskega deleža porogena se je povečevala tudi poroznost, vendar se je pri vzorcih z več kot 50 % deležem začela zmanjševati, kar je posledica sesedanja por. Da bi preprečili sesedanje por, smo dodali plastifikator 2-etilheksilakrilat za povečanje mehanske trdnosti. Pri vplivu povečevanja deleža zamreževala smo ugotovili povečanje specifične površine, vendar smo s tem izgubljali delež monomera. Prav tako smo proučevali vpliv hitrosti mešanja; ugotovili smo, da se velikost povprečnih premerov zrn s povečevanjem hitrosti mešala zmanjšuje. Opazili smo tudi nekaj odstopanj v območju zelo nizkih in zelo visokih vrtljajev mešala. Pri spremembi oblike reaktorja iz takšnega z zaobljenim dnom na okroglo reaktorsko bučko smo opazili povečanje premera zrn. Naredili smo tudi zrna s kombinacijo spreminjanja zgoraj naštetih parametrov z željo po čim večji poroznosti zrn.
Keywords: polimeri, suspenzijska polimerizacija, polimerni delci, poroznost, stiren, divinilbenzen, velikost zrn
Published: 15.01.2014; Views: 1472; Downloads: 156
.pdf Full text (7,83 MB)

6.
Modifikacije izotaktičnega polipropilena s stirenskimi blok-kopolimeri
Matjaž Denac, Vojko Musil, Matjaž Makarovič, 2001, original scientific article

Abstract: Z modifikacijo pogosto izboljšamo obstoječe lastnosti polimernega materiala, lahko pa dosežemo tudi takšne, ki jih polimerna matrica nima. Uspešnost polimernih modifikatorjev je predvsem odvisna od jakosti interakcij na fazni meji polimer/modifikator. Preučevali smo vpliv polimernih modifikatorjev na polipropilensko matrico. Uporabili smo več vrst in tipov stirenskih blokkopolimerov v koncetracijah do 20 vol.%. Vzorce smo pripravili iz taline v Brabenderjevem gnetilniku in s stiskanjem v plošče na laboratorijski stiskalnici. V delu so komentirani rezultati meritev predelovalnih lastnosti (torzijski moment mešanja), mehanskih lastnosti (natezne lastnosti, zarezna udarna žilavost) in študija morfologije v odvisnosti od sestave mešanic polimerov.
Keywords: polimeri, kopolimeri, modifikacija, polipropilen, stiren, materiali, polimerizacijski proizvodi, morfologija
Published: 10.07.2015; Views: 663; Downloads: 67
.pdf Full text (203,28 KB)
This document has many files! More...

7.
Kompatibilizacija polipropilenskih mešanic
Gregor Radonjič, Vojko Musil, 1996, published scientific conference contribution

Abstract: Kompatibilizacija je učinkovita metoda modificiranja nemešljivih polimernih mešanic. Z dodatkom majhnih količin izbranega blokkopolimera lahko dobimo polimerne zlitine s stabilno morfologijo in dobro medfazno adhezijo, kar omogoča bistveno izboljšavo nekaterih fizikalnih lastnosti. V prispevku predstavljamo rezultate raziskav kompatibilizacije mešanice polipropilena (PP) s polistirenom (PS). Kot kompatibilizatorja smo uporabili stirenska blokkopolimera in proučevali njun vpliv na morfologijo in mehanske lastnosti PP/PS mešanic.
Keywords: polimeri, mešanice, tehnologija, plastične mase, umetne snovi, kompatibilnost, polipropilen, polistiren, stiren
Published: 10.07.2015; Views: 615; Downloads: 12
URL Link to full text

8.
Pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnih mestih
Lidija Korat, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Izpostavljenost nevarnim snovem na delovnih mestih je kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarno obravnavo. V doktorski disertaciji je prikazan sistemski pristop, ki problematiko obravnava celovito, tako da povezuje različne discipline, tj. splošno kemijo, analitsko kemijo, kemijsko procesno tehniko, medicino in pravo, in s tem na sistematičen način omogoča celovit nadzor nad izpostavljenostjo nevarnim snovem na delovnih mestih. Metodološki pristop je zasnovan na algoritemski način, ki sestoji iz petih korakov. V prvem koraku, »Zbiranje podatkov«, so podani napotki za učinkovito zbiranje podatkov o nevarnih snoveh oz. zmeseh na delovnih mestih, zbrane so svetovne organizacije in baze podatkov, ki zbirajo in obdelujejo te podatke. V drugem koraku, »Opredelitev nevarnosti«, so navedeni načini za prepoznavanje nevarnosti, ki izhajajo iz lastnosti nevarnih snovi oz. zmesi. Tretji korak, »Ocenitev tveganja«, prikazuje postopke za celovito obravnavo dejavnikov, ki vplivajo na tveganja in prispevajo k njihovemu zniževanju, kot so psihosocialne razmere, zdravstveni nadzor, usposabljanja, delovna oprema, delovno okolje (osvetljenost, toplotno udobje, ročno premeščanje bremen, hrup, vibracije, elektromagnetna sevanja, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi, ustreznost hrambe in skladiščenje nevarnih snovi), meritve kemičnih škodljivosti, osebna varovalna oprema, biološki monitoring in izvajanje notranjega nadzora. V četrtem koraku, »Ukrepi za zmanjšanje tveganja«, so opredeljeni varnostni ukrepi od tistih z najvišjo prednostjo, tj. nadomestitev nevarne kemične snovi in/ali procesa z manj nevarno ali nenevarno snovjo in/ali procesom, če je to tehnično možno, do organizacijskih in individualnih ukrepov. V petem koraku, »Revizija ocene tveganja«, so podani napotki za redno obnavljanje ocene tveganja in evalvacijo napredka. Razvito metodologijo smo prikazali na primerih delavcev, ki so izpostavljeni stirenu in svincu oz. svinčevim spojinam, na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Izsledki raziskave kažejo, da so najvišjim koncentracijam svinca izpostavljeni delavci v proizvodnji svinčevih akumulatorjev, nekateri so izpostavljeni celo avtoriziranim svinčevim spojinam. Največji koncentraciji stirena so izpostavljeni delavci pri ročnem nanašanju poliestrskih in vinilestrskih smol, ki se jim je vrednost mandljeve kisline v urinu zvišala za 30 % v primerjavi s predhodno raziskavo. Vpliv ototoksičnosti stirena in svinca je bil v vseh dejavnostih spregledan. Preliminarno smo opredelili tudi nevarnosti za delavce, ki so izpostavljeni nanodelcem. Prednost razvite metodologije je, da predstavlja splošni postopek, ki se lahko uporabi za nadzor izpostavljenosti različnim nevarnim snovem na delovnih mestih. Rezultati disertacije so uporabni za različne ciljne skupine, kot so izpostavljeni delavci, strokovni delavci s področja varnosti, odgovorne osebe, organi nadzora, vladne strokovne službe itd. Prispevajo k zmanjšanju tveganja za obolenja in poškodbe delavcev, vplivajo na znižanje verjetnosti požara in eksplozije ter na dvig ravni kemijske varnosti. Rezultati disertacije so pokazali nekatere vrzeli na zakonodajnem področju, zato bodo potencialna podlaga za oblikovanje zakonodajnih predlogov tako v Republiki Sloveniji kot v Evropski uniji.
Keywords: varnost in zdravje pri delu, nadzor, nevarne snovi, stiren, svinec, biološki monitoring
Published: 09.11.2017; Views: 580; Downloads: 134
.pdf Full text (9,86 MB)

9.
Uporaba mikroemulzij za sintezo makroporoznih polistirenskih derivatov
Matic Orel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Porozni polimerni materiali imajo širok spekter aplikacije. V kakšne namene se bo nek material uporabljal, je odvisno od mnogo dejavnikov, med drugim tudi velikost por materiala. V diplomski nalogi smo proučevali kako se premer primarnih ter sekundarnih por poli(stiren-ko-divinilbenzenskega) monolita, spreminja s hitrostjo mešanja emulzije z elektronskim mešalom in homogenizatorjem oz. z amplitudo ultrasonifikacije, ob konstantni sestavi organske ter vodne faze. PoliHIPE monolite smo pripravili s termično polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzij) tipa voda v olje, katere organska faza je vsebovala monomer stiren, zamreževalodivinil benzen ter surfaktant SPAN80, vodna faza pa kalcijev klorid heksahidrat ter iniciator amonijev persulfat. Emulzijo smo zmeraj pripravili z uporabo elektronskega mešala s hitrostjo mešanja 300 obr/min, nato pa smo emulzijo mešali ali z elektronskim mešalom (med 300 in 500 obr/min), homogenizatorjem (med 3000 in 20000 obr/min) oz. z ultrasonifikacijo. Polimerizacija je potekala 24 ur pri 70 °C. Kot rezultat smo dobili monolite, katere smo okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom. S pomočjo SEM posnetkov smo spremljali morfologijo sintetiziranih materialov. Glavni cilj diplomske naloge je bil sintetizirati poliHIPE material s porami velikosti ≈1 μm. Najmanjša povprečna velikost primarnih por je bila ≈ 2,5 μm, ki je bila dosežena pri vzorcu katerega smo pripravili z mešanjem emulzije s homogenizatorjem s hitrostjo 15000 obr/min. Predvidevali smo, da bomo dobili najmanjše pore z uporabo ultrasonifikatorja. Najmanjše primarne pore po ultrasonifikaciji so bile velikosti 13 μm pri amplitudi 80 % in času ultrasonifikacije 4 min. Iz rezultatov je razvidno, da so se velikosti primarnih por manjšale s povišanjem števila obratov mešalnika, prav tako pa so se primarne pore manjšale s povišanjem amplitude ultrasonifikacije pri istem času ultrasonificiranja.
Keywords: mikroemulzija, makroporozni materiali, poliHIPE, HIP emulzija, radikalska verižna polimerizacija, stiren, divinilbenzen
Published: 04.10.2018; Views: 136; Downloads: 47
.pdf Full text (3,19 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica