| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 74
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
61.
Lastnosti in značilnosti dobrega vodje v zdravstveni negi
Gorazd Laznik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Dober vodja se zaveda pomena vodenja in tega, da mora veščine dobrega vodenja ves čas razvijati kot odgovor na hitro spreminjajoči se sodobni svet. Na vseh področjih velja, da so odnosi pri delu, zadovoljstvo zaposlenih, njihov položaj in počutje, odvisni od vodje. Prav zato je nujno zbiranje povratnih informacij, pohval, graj in pričakovanj zaposlenih, da bi se ustvarilo takšno vzdušje, ki bi ustrezalo večini. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri je prevladujoči stil vodenja v zdravstveni negi, v čem se pogled na vodenje med podrejenim in vodjo razlikuje in v čem si je enak, kako na način vodenja vodij vpliva delovna organizacija ter katere metode oziroma prijeme vodje uporabljajo kot motivacijo podrejenih za doseganje zastavljenih ciljev. Metoda: Osnovna uporabljena metoda je bila splošna raziskovalna metoda spoznavnega procesa, razširjena z metodo iskanja ustrezne literature in anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 10 vodij in 77 podrejenih v negovalnih timih Splošne bolnišnice Novo mesto. Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da vodje in podrejeni na lastnosti dobrega vodje gledajo zelo podobno: vodja mora biti pošten, organiziran, odločen in odgovoren; duhovitost in dominantnost pa sta manj pomembni, a ne nepomembni lastnosti. Podrejeni si želijo participativno-demokratsko vodenje, ki si ga vodje sicer pripisujejo, medtem ko podrejeni njihovo vodenje opisujejo kot avtokratsko-demokratično. Pozitivno klimo, reševanje konfliktov in nagrajevanje v smislu pohval in priznanj podrejeni smatrajo kot pomembno motivacijo pri delu. Oboji pa tudi menijo, da ima na vodje prevelik vpliv organizacija in njeno vodstvo oziroma sam sistem dela v javnem sektorju. Sklep: Vodje in podrejeni imajo zelo podoben oziroma skoraj identičen pogled na lastnosti dobrega vodje. Podrejeni v Splošni bolnišnici Novo mesto želijo participativno-demokratskega vodjo. Pozitivno klimo in reševanje konfliktov uvrščajo visoko na lestvici motivacije pri samem delu tako vodje kot podrejeni. Oboji pa menijo, da ima na vodje in njihov način vodenja prevelik vpliv organizacija oziroma njeno vodstvo.
Keywords: zdravstvena nega, lastnosti vodje, stili vodenja, motivacija, Splošna bolnišnica Novo mesto.
Published: 09.03.2011; Views: 4214; Downloads: 754
.pdf Full text (1,74 MB)

62.
VODJE IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI
Tanja Jekoš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje je zapleten proces, ki poteka po fazah, njegov cilj pa je reševanje problemov in s tem doseganje ciljev organizacije. Obstaja ogromno literature, ki opisuje metode in stile vodenja, katerih glavne značilnosti temeljijo na vedenjskih značilnostih vodij. Skozi diplomsko delo spoznavamo, da je vodenje učinkovitejše, če temelji na zaupanju, spoštovanju, pravičnosti, če vodje znajo motivirati zaposlene, jim dati pri opravljanju dela potrebno svobodo in znajo ceniti opravljeno delo. V diplomskem delu opisujemo tudi lastnosti, ki naj bi jih dobri vodje imeli, stile in tehnike vodenja, kar nam lahko pomaga pri prepoznavanju dobrih vodij. Vodja je najpomembnejši člen v organizaciji, saj je oseba, ki ustvarja vizijo za organizacijo in zaposlene. Znati mora tržiti in prodajati, pridobivati posle, reševati probleme in skrbeti za zaposlene (podpirati pri delu, spoštovati predloge, znati pohvaliti dobro opravljeno delo …). Po vsem napisanem o vodjih še vedno ni definicije, s katero bi lahko opisali dobrega vodjo. Vsak izmed njih je s svojimi osebnimi značilnostmi in znanjem nekaj posebnega, vse pa druži neprestana pripravljenost na izzive. Tako vodenje ostaja zapleten proces med vodji samimi, med potrebami in cilji organizacije in med zunanjim okoljem.
Keywords: vodja, vodenje, stili vodenja, tehnike vodenja, lastnosti vodji, motivacija
Published: 03.01.2011; Views: 2218; Downloads: 621
.pdf Full text (5,69 MB)

63.
Stili vodenja v logističnem oddelku avtomobilske industrije : diplomsko delo
Marjan Hren, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Temeljni elementi vodenja, ki kažejo na določen vodjev stil, so sestavni del dinamike, ki poteka organizaciji. Naloga predstavlja v sklopu temeljnih postavk predstavlja ključne sestavine ter procese vodenja. Različni stili vodenja imajo svoje začetke v teh procesih, ki so se oblikovali skozi zgodovino managementa in raziskav, ki so potekale z namenom iskanja primernega načina vodenja, ki bi privedel do ustreznih rezultatov. Skozi teoretične pristope in študije so se oblikovali različni modeli vodenja, ki se kažejo tako v načinu kakor tudi v usmerjenosti vodij na naloge oziroma na ljudi. Naloga predstavlja teoretske osnove ter raziskuje pomembne lastnosti vodij, ki se odražajo v njihovem delovanju in izbiri stila vodenja. Na teh temeljih smo izvedli anketo med vodji in podrejenimi v avtomobilski industriji, da bi opredelili vzorce stilov, ki jih uporabljajo pri vodenju. Analiza je zasnovana na primerjavi odgovorov na podobna vprašanja, ki smo jih zastavili obema skupinama anketirancev, da bi pokazali na morebitni prevladujoči stil.
Keywords: stili vodenja, vodje, avtomobilska industrija
Published: 30.11.2010; Views: 1954; Downloads: 202
.pdf Full text (555,81 KB)

64.
STIL VODENJA V ORGANIZACIJI TP D. O. O.
Tomaž Pavšič, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju smo s teoretičnega vidika opredelili vodjo, vodenje in stile vodenja. S pomočjo proučevanja raziskovalnega dela različnih avtorjev smo prišli do ugotovitev, da mora vodja svoje vodenje prilagajati razmeram in značilnostim posamezne organizacije, njegovim lastnim sposobnostim in sposobnostim zaposlenih v organizaciji. Vodja se mora zavedati, da so zaposleni ključ do uspeha vsakega poslovnega sistema. Vodenje je dinamičen proces in pomeni trajen vzorec vplivanja na zaposlene. Ta trajnost pa izraža stil vodenja vodje, kako in na kakšen način ravna s svojimi zaposlenimi. Ljudje smo po naravi različni, zato nas je potrebno voditi, usmerjati in motivirati k doseganju skupnih ciljev. Pri tem ima v podjetju ključen pomen vodja, ki mora s svojimi znanji in s sposobnostmi kanalizirati energijo in pripadnost zaposlenih k največji učinkovitosti oziroma storilnosti ter ob tem ustvariti prijetno delovno vzdušje. Zaposleni sledijo vodji, ki ve kaj hoče, je pripravljen sodelovati, jih vzpodbujati in jim nuditi pomoč. Iskanje uspešnih in učinkovitih stilov vodenja je že od nekdaj pomemben del proučevanja ekonomske stvarnosti. Ni stila, ki bi bil uspešen in učinkovit v vseh situacijah. Na stil vodenja vplivajo številni dejavniki, kot so struktura organizacije, vrsta delovnih opravil, osebne značilnosti vodje ter zaposlenih. To seveda pomeni, da bo v različnih okoljih in različnih situacijah določen stil vodenja učinkovit, v drugih pa ne. Izvedli smo tudi anketiranje, kjer smo s pridobljenimi odgovori proučili in določili značilen stil vodenja direktorja organizacije TP d. o. o., ki dejansko nastopa na trgu, vendar smo organizacijo poimenovali z izmišljenim imenom in jo uvrstili v drugo regijo. Ugotovili smo, da zaposleni direktorja spoštujejo in imajo korektne medsebojne odnose. Za vodjo proučevane organizacije je značilen demokratičen stil vodenja, ki temelji na visoki usmerjenosti k sodelavcem in nizki usmerjenosti k nalogam. Na podlagi analize dobljenih podatkov smo ugotovili, da je stil vodenja, ki ga ima direktor, ustrezen. V določenih segmentih ga je moč še izboljšati, zato smo podali predloge ukrepov za izboljašanje (stila) vodenja v proučevani organizaciji.
Keywords: Vodja, vodenje, stili vodenja, direktor, organizacija.
Published: 26.11.2010; Views: 1885; Downloads: 233
.pdf Full text (1,52 MB)

65.
STILI VODENJA
Tatjana Maguša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Opravljena raziskava temelji na vprašalniku W. J. Reddina, ki loči štiri temeljne stile vodenja: zadržani stil, socialno usmerjeni stil, k delovnim ciljem usmerjeni stil ter k sodelovanju usmerjeni stil. Ker je dandanes za uspešno vodenje pomembno, da vodja pozna svoj stil vodenja, da ga prilagodi glede na situacijo, v kateri se znajde, na ljudi, ki jih vodi ter na okolje v katerem dela, želimo z raziskavo, ki smo jo opravili, proučiti ali so vodje v podjetju Lentherm-Invest d.o.o. in podjetju Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. usmerjeni k delovnim ciljem ali odnosom z ljudmi. Namen naše naloge je na podlagi ocen zaposlenih, ki smo jih dobili v obeh omenjenih podjetjih, ugotoviti prevladujoči stil vodenja ter na podlagi Reddinove teorije 3-D prikazati najustreznejši stil, glede na specifično naravo dela. Anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene ter na podlagi njihove ocene, kako so ocenjevali svojega neposredno nadrejenega vodjo ugotovili, da je v proizvodnem podjetju Lentherm-Invest d.o.o. največ zaposlenih ocenilo svojega vodjo kot vodja, ki uporablja k delovnim ciljem usmerjeni stil, prav tega pa Reddin označuje kot najprimernejšega za njihovo naravo dela. Naj omenimo, da so rezultati pokazali, da ni močno izstopajočega stila, kar pripisujemo raznoliki naravi dela vodij, saj so bili ocenjeni vodje tako v proizvodnji kot vodje, ki se ukvarjajo z razvojno raziskovalnim delom, vodje v računovodstvu itd. Podoben rezultat, kar se tiče prevladujočega stila vodenja, smo dobili tudi na podlagi raziskave v podjetju Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o.. zaradi raznolike narave dela uprave in poslovalnic, ki smo jih anketirali, vodje delajo na različnih področjih; od računovodskih, prodajnih, raziskovalnih pa vse do storitvenih. Še najpogosteje ocenjeni stil vodenja je socialno usmerjeni stil, ki ga Reddin označuje kot najprimernejšega za področje, kjer je potrebno nenehno povezovati naloge in ljudi, ki sodelujejo v procesu. Posebno pozornost smo namenili socialno in delovno usmerjenemu stilu vodenja. Rezultati so pokazali, da pri izbiri socialno usmerjenega stila vodenja ni posebnih razlik med moškimi in ženskami, med vodji z višjo ali nižjo izobrazbo ter mlajšimi ali starejšimi vodji. Pri delovno usmerjenem stilu vodenja pa smo prišli do ugotovitev, da so moški bolj delovno usmerjeni kot ženske, da so vodje, ki so starejši od 40 let, bolj delovno usmerjeni kot mlajši od 40 let ter, da so vodje z višjo izobrazbo bolj delovno usmerjeni kot vodje z nižjo izobrazbo.
Keywords: teorije vodenja, stili vodenja, vodenje, vodja, dejavniki, organizacija
Published: 01.06.2010; Views: 9427; Downloads: 3818
.pdf Full text (776,10 KB)

66.
VODENJE PODJETJA Z VIDIKA MANAGERJA
Luka Kolarič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje podjetja in managerji z ustreznim znanjem, so ključ do uspeha podjetja. Največ je odvisno od ljudi, ki so na vodilnih položajih v podjetjih, njihovih odločitev in ustvarjanju dobrih poslovnih rezultatov. V današnjih razmerah pa je še posebej pomembno, da zna manager, kljub krizi voditi podjetje z vsem znanjem in sposobnostmi, da bi kar se da dobro delovalo na trgu. Za vso to vodenje ni potrebno samo znanje iz teorije, potrebno je to znanje prenesti v prakso, kajti šele takrat se vidi, kakšne lastnosti ima posamezen manager in ali je sposoben voditi podjetje. Samo vodenje je sestavljeno iz več stilov in tehnik, ki jih je potrebno uporabljati v podjetjih. Vse to lahko povežemo tudi s pojmom management. Sam pojem management lahko tolmačimo kot neko vodenje podjetja k določenim izidom. Management je sestavljen iz posameznih ravni. V diplomskem delu sem tudi pojasnil razliko med managerjem in podjetnikom. Nekateri so mnenja, da je to isti pojem, vendar sta v realnosti to povsem različni osebi.
Keywords: Vodenje/ stili vodenja/ naloge vodenja/ tehnike vodenja/ management/ ravni managementa/ manager
Published: 25.05.2010; Views: 2290; Downloads: 413
.pdf Full text (2,58 MB)

67.
VODENJE IN MOTIVACIJA ZAPOSLENIH NA OSNOVNI ŠOLI X
Jana Podlogar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK O vodenju in motivaciji zaposlenih je že precej napisanega. Kaj je to, kako priti do nje, kako motivirati sebe in druge, o pomenu, o nujnosti in potrebi, da smo motivirani za uspeh, kakšne so »univerzalne formule za uspeh«. Pa vendar sem ob pogovorih s prijatelji, sodelavci in znanci zasledili ogromno nezadovoljstva, jeze, razočaranja in nemotiviranosti za delo. Tudi sama sem na lastni koži izkusila vse te občutke. Najbolj pa sem se zgrozila ob dejstvu, da je večina mojih sogovornikov, tako kot sem tudi sama, šele na začetku svoje karierne poti. Redkokdaj srečam nekoga, ki z veseljem pripoveduje o svoji službi, delu, ki mu predstavlja izzive, nekoga ki je za dobro opravljeno delo pohvaljen, o napakah ob katerih se uči in o dobrih medsebojnih odnosih. Poskušala sem ugotoviti razloge za to nezadovoljstvo in odkrila, da so v veliki večini krivi prav vodje, včasih pa celo direktorji podjetij, ki vodenje zamenjujejo z upravljanjem, direktivnim nadzorom in kontrolo. In prav iz teh razlogov sem se odločila, da bom pisala diplomsko nalogo na temo Vodenja in motivacije zaposlenih na Osnovni šoli X. Diplomska naloga je razdeljena na dva širša dela, in sicer na teoretičen in praktičen del. V teoretičnem delu bom najprej obravnavala različne stile in modele vodenja ter skušala odkriti kakšne naj bi bile osebnostne lastnosti vodje. Obravnavala bom vrste motivov, motivacijske teorije in opredelili dejavnike, ki uničujejo motivacijo, obenem pa dejavnike, ki učinkujejo na motivacijo. Teoretičnemu delu bo sledila empirična raziskava s katero bom ugotavljala kako so zaposleni na Osnovni šoli X motivirani za delo. Proti koncu bom prikazala rezultate in ugotovitve raziskave katero sem izvedla na eni izmed gorenjskih osnovnih šol. Anketa je bila izvedena anonimno. Sledi zaključek v katerem je zajeta sklepna misel.
Keywords: Ključne besede: • vodja • vodenje • stili vodenja • motivacija • motivacijski dejavniki
Published: 10.05.2010; Views: 2664; Downloads: 355
.pdf Full text (434,42 KB)

68.
MANAGER IN VODENJE PODJETJA
Tamara Frešer, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila managerja v procesu vodenja podjetja in tudi njegovo vlogo v teamu. Manager, ki stoji na čelu sodobnega podjetja, ima v podjetju velik vpliv na delovanje podrejenih sodelavcev, ki s svojim delom pripomorejo k uspešnosti organizacije. Osredotočila sem se na proučevanje managerja z vidika lastnosti, nalog kot so planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje, na proučevanje karakteristik pri katerih sem opredelila managerja z vidika strateških, organizacijskih, operativnih in osebnostnih karakteristik, ter na proučevanje navad in najpogostejših poslovnih napak. Manager je torej tisti, ki ga deležniki, ustanovitelji pooblastijo za obvladovanje celotne organizacije ali le del te z namenom, da bi ta učinkovito in uspešno dosegala zastavljene cilje. S pomočjo avtorjev sem prišla do ugotovitev, da so nekateri posamezniki boljši, drugi slabši vodje. Dobri vodje so predvsem tisti, kateri ne apelirajo samo na razum svojih zaposlenih, ampak na njihovo srce, ter usmerjajo pozornost na cilj in ne na sebe, takšni so transformacijski vodje, kateri so dober vzor zaposlenim. Managerji bi povečali uspešnost organizacije, če bi zaposlenim dodeljevali pomembne naloge in jim z tem izkazovali zaupanje, ter povečali njihovo produktivnost in pripadnost organizaciji, saj njihovo delo več zanje ne bi bila rutina ampak osebno zadovoljstvo in z tem bi bili zastavljeni cilji v organizaciji uresničeni hitreje in učinkoviteje. Da pa bi managerji ohranili pregled nad organizacijo in da se ne bi znašli v konfliktnih situacijah morajo ukrepati pravočasno, torej preden se problemi v organizaciji sploh pojavijo, jih morajo proučiti in se nanje pripraviti. Pri vsem tem pa se morajo posluževati tudi pravilnih stilov vodenja, ki so za dano organizacijo najboljša izbira, tako tudi za zaposlene, kot za managerja glede na njegove lastnosti. Predstavila sem tudi na katere poslovne napake morajo biti pozorni managerji, da nebi ogrozili podjetja katerega vodijo. Uspešni managerji se morajo posluževati sodobne informacijske tehnologije, katera jim pomaga pri odločanju in pri delu v teamu. V diplomskem delu sem predstavila sodobno informacijsko tehnologijo (Cisco TelePresence), ki vodjem, z različnih koncev sveta omogoča lažjo izmenjavo informacij in z tem se zmanjšuje čas in stroški službenih potovanj. Teze postavljene na začetku diplomskega dela, ki pravita, da za uspešno vodenje podjetja potrebujemo dobrega managerja, ter da vodenje podjetja zahteva strokovno znanja managerja in teamsko delo ob sodobni tehnologiji, so se skozi nalogo potrdile. Uspešen manager je torej usmerjen v sodobno tehnologijo, ki mu pomaga pri doseganju zastavljenih ciljev organizacije, pripravljen je na nenehno prilagajanje spremembam, na delo v teamu in na vseživljenjsko učenje.
Keywords: manager, lastnosti vodij in njihove napake, sestavine, procesi, modeli, ravni stili vodenja, ovire za managerke, vrste in vloga v teamu, tehnologija in sistemi za skupinsko delo
Published: 02.02.2010; Views: 4140; Downloads: 928
.pdf Full text (283,25 KB)

69.
IDENTIFIKACIJA GRADNIKOV STILOV VODENJA IN KARIERNIH SIDER PRI VODILNIH MEDICINSKIH SESTRAH V SLOVENIJI
Boris-Miha Kaučič, 2009, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Vodenje je sposobnost vplivati, spodbujati in usmerjati sodelavce k želenim ciljem (Možina, 1994). Karierno sidro je nekakšna posameznikova podoba o sebi, njegov lasten pogled na to, kaj hoče in v čem je dober. Z zadovoljevanjem določenega kariernega sidra posameznik uresničuje svojo samopodobo. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni (opisni) in kavzalno-neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Z njo smo želeli ugotoviti in identificirati stile vodenja in karierna sidra pri vodilnih medicinskih sestrah v slovenskih bolnišnicah. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen v sedem tematskih sklopov. Od 308 poslanih vprašalnikov smo dobili vrnjenih 184, kar predstavlja 60 % realizacijo vzorca. Cronbach¨s Alpha je bil 0,904. Z analizo razsevnega diagrama, preizkušanjem Crombachovega koeficienta in vizualno analizo smo izločili štiri bolnišnice, ker odgovori niso bili popolni oz. so imeli preveč osamelcev, tako da je v nadaljnji statistični analizi sodelovalo 19 slovenskih bolnišnic od prvotno 23. Uporabili smo statistični program SPSS 15.0. Rezultati: Na podlagi statistične obdelave podatkov smo ugotovili, da vodilne medicinske sestre uporabljajo tranformacijski model vodenja (PV=4,60). Identificirali smo, da pri vodilnih medicinskih sestrah prevladujeta zavzeti (PV=4,08) in združevalni stil vodenja (PV=3,99). Najmanj uporabljajo vodenje brez vajeti — laissez faire. Pri vodilnih medicinskih sestrah, ne glede na nivo vodenja, smo identificirali, da je prevladujoče karierno sidro, sidro življenjskega sloga (29,9 %), sledi sidro predanosti (19 %) in tehnično funkcionalno sidro ali sidro specialista v 16 %. Pri glavnih medicinskih sestrah bolnišnic smo identificirali šest kariernih sider, pri glavnih medicinskih sestrah oddelkov pa vseh osem kariernih sider. Pri medicinskih sestrah prvega nivoja vodenja prevladuje tehnično funkcionalno sidro ali sidro specialista (31,6 %), identificirali nismo kariernega sidra podjetniške ustvarjalnosti ter varnosti in stabilnosti. Na drugem nivoju vodenja prevladuje kot vodilno sidro sidro življenjskega sloga. Menedžersko karierno sidro je prisotno pri treh vodilnih medicinskih sestrah, od tega na prvem nivoju vodenja eno. Povzetek razprave: Ugotovili smo, da je pri vodilnih medicinskih sestrah v slovenskih bolnišnicah prisotnih vseh osem kariernih sider po Scheinu, vendar obstaja pri tem razlika, če ločimo glavne medicinske sestre glede na nivo vodenja. Slovenske bolnišnice vodijo glavne medicinske sestre (pomočnice direktorjev za zdravstveno nego), pri katerih je vodilno karierno sidro, tehnično funkcionalno ali sidro specialista, za katero je značilno, da je v diametralnem nasprotju z menedžerskim sidrom. Ugotavljamo, da glavne medicinske sestre bolnišnic vidijo sebe (svojo podobo) kot strokovnjakinje, ki so rade dobre v tem, kar počnejo na svojem področju dela, da želijo svoje delo opravljati kakovostno, vendar ključ njihove motivacije nista vodenje in odgovornost. Sebe vidijo kot osebe, ki želijo pomagati in služiti drugim in smatrajo delo kot del njihovega življenja. Pomembna vrednota zanje je tudi prosti čas.
Keywords: vodenje, modeli vodenja, stili vodenja, menedžment, kariera, karierna sidra, medicinska sestra, bolnišnica.
Published: 05.01.2010; Views: 3821; Downloads: 912
.pdf Full text (1,98 MB)

70.
FAKTORJI USPEŠNOSTI DELA MEDICINSKIH SESTER
Jožica Rešetič, 2009, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga skuša odgovoriti na vprašanja, kakšno je pravilno in priporočljivo vodenje v zdravstveni negi, kakšnega vodjo potrebujemo na tem področju, kakšne osebnostne lastnosti naj ima sodoben vodja in kako vodenje vpliva na razvoj in delovanje stroke. V teoretičnem delu so predstavljene osebnostne lastnosti vodje — medicinske sestre in njihov vpliv na vodenje v zdravstveni negi. Prikazan je zgodovinski in sodobni razvoj zdravstvene nege ter ostalih poklicev v zdravstvu. V nadaljevanju je predstavljena organizacija na splošno in njena struktura. Sledi podrobna obdelava in predstavitev neprofitne organizacije. Naslednji sklop teoretičnega dela zajema vodenje na splošno in menedžment v zdravstveni negi ter dosežke in dejanske potrebe po dvigu nivoja kakovosti v zdravstveni negi. Predstavljena je medicinska sestra v vlogi vodje, njene osebnostne lastnosti in stili vodenja, ki so trenutno v opravljanju zdravstvene nege. Rezultati raziskave so pokazali, čeprav ne docela izrazito, da lahko faktorji učinkovitosti vplivajo na učinkovitost posamezne vodje. Menimo, da še tako visoka vrednost določenega faktorja (ali faktorjev) ne more nadomestiti prenizke vrednosti enega samega od preostalih faktorjev. V skladu s povedanim se ni mogoče strinjati z nekaterimi avtorji, ki razlagajo uspešnost vodij kot zmnožek dveh faktorjev: usposobljenosti in motivacije za vodstveno delo (po tej teoriji lahko posameznik pomanjkljivo usposobljenost nadomesti z večjo motiviranostjo). Modeli vodenja, kakor tudi zakonske spremembe, sami po sebi ne morejo voditi ljudi. Vodijo lahko samo močne vodilne osebnosti, sposobni ljudje, ki bodo oblikovali time, angažirali znanje, motivirali ljudi in ustvarjali klimo za demokratizacijo odnosov. Velikokrat se namreč poraja vprašanje, kakšno organizacijo in vodenje potrebujemo v 21. stoletju na področju zdravstvene nege.
Keywords: organizacija zdravstvene nege, medicinske sestre, kakovost, vodenje, osebnostne lastnosti vodje, stili vodenja
Published: 15.12.2009; Views: 3805; Downloads: 826
.pdf Full text (1005,14 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica