| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 81
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Stili vodenja v povezavi z zadovoljstvom bolnikov
Katarina Grm, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Od stila vodenja, ki ga prevzame vodja v zdravstveni negi, so odvisni zadovoljstvo bolnikov in drugi kazalniki kakovosti v zdravstveni negi. Namen magistrskega dela je bil raziskati prevladujoči stil vodenja in povezanost le-tega z zadovoljstvom bolnikov. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot raziskovani instrument sta bila uporabljena dva validirana vprašalnika: vprašalnik multifaktorskega vodenja in vprašalnik zadovoljstva bolnikov s kakovostjo zdravstvene nege. V raziskavi je sodelovalo 179 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, ki niso na vodilnih delovnih položajih, in 168 bolnikov. Raziskava je potekala na eni izmed klinik v zdravstveni instituciji na severovzhodu Slovenije. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS. Za preverjanje hipotez smo uporabili Binomski test in Mann-Whitneyev U-test. Rezultati: Na večini (80 %) raziskovanih oddelkov je prisoten transformacijski stil vodenja. Bolniki so bili najmanj zadovoljni (povprečna vrednost = 3,30) z obveščanjem svojcev, prijateljev glede stanja in potreb ter truda medicinskih sester, da so zagotovile, da so lahko svojci, prijatelji pomagali pri njihovi negi in zdravljenju. Najvišje (povprečna vrednost = 4,13) so bolniki ocenili odzivnost, hitrost medicinskih sester, ko so jo potrebovali. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je na oddelkih, kjer je prisotno transformacijsko vodenje, stopnja zadovoljstva bolnikov večja kot na oddelkih, kjer je prisotno transakcijsko vodenje. Od stila vodenja je odvisno zadovoljstvo zaposlenih in bolnikov. Zadovoljnejši zaposleni so uspešnejši in učinkovitejši na delovnem mestu, kar pripomore k večji kakovosti in večjemu zadovoljstvu uporabnikov storitev.
Keywords: stili vodenja, zadovoljstvo bolnikov, zdravstvena nega, kakovost zdravstvene nege
Published: 30.11.2021; Views: 60; Downloads: 19
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Medkulturne razlike v komuniciranju in stilih vodenja: primera Indije in Brazilije
Tjaša Fijavž, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi intenzivne globalizacije je za ustrezno poslovno komuniciranje in vodenje v mednarodnem trženju zelo pomembno poznavanje značilnosti nacionalnih kultur in njihovih vplivov na mednarodno trženje. Kulturno okolje tujih držav je eden izmed večjih izzivov za mednarodne tržnike. V diplomskem delu smo proučevali komunikacijske stile in stile vodenja v indijski in brazilski kulturi. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem kulture in spoznali različne elemente kulture. Prav tako smo opredelili modele merjenja medkulturnih razlik, pri katerih smo se osredotočili predvsem na Hall-ov model in model GLOBE, ki sta nam v nadaljevanju diplomskega dela pomagala pri ugotavljanju prevladujočih komunikacijskih in vodstvenih stilov izbranih držav. V empiričnem delu smo na kratko predstavili obe državi, vključno z njunima kulturnima okoljema. Osredotočili smo se predvsem na komunikacijo in stile vodenja v obeh državah, pri čemer smo ugotovili, da sta si državi, kljub različnim zgodovinskim značilnostim in posledičnih razlikah v nekaterih elementih nacionalne kulture, precej podobni. Tako indijska kot tudi brazilska kultura spadata med visokokontekstne kulture, ki dajejo poudarek na nebesedni komunikaciji. Rezultati ugotavljanja medkulturnih razlik po modelu GLOBE so pokazali, da se državi ujemata tudi v stilih vodenja. Ker sta Indija in Brazilija kolektivistični družbi, v obeh prevladuje timsko usmerjen stil vodenja.
Keywords: mednarodno trženje, medkulturne razlike, komunikacija, stili vodenja, Indija, Brazilija
Published: 05.11.2021; Views: 57; Downloads: 10
.pdf Full text (889,55 KB)

3.
Čustvena inteligenca managerjev in vpliv te na stil vodenja
Karmen Majcen, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski seminar se nanaša na čustveno inteligenco, ter kako vpliva na izbrane stile vodenja. Poleg tega je še dodana raziskava na primeru Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Čustva imajo namreč velik vpliv na vodjo in samo organizacijo.
Keywords: manager, čustva, čustvena inteligenca, vodenje, stili vodenja
Published: 28.10.2021; Views: 113; Downloads: 33
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
Vpliv vodenja na motivacijo novih generacij
Melanie Somer, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V teoriji je mogoče najti veliko različnih stilov vodenja, kdaj je izbira katerega izmed njih primerna, ter kako in na kakšen način uspešno motivirati svoje zaposlene. Poznamo veliko različnih stilov vodenja kot tudi motivacijskih teorij, ki pa jih je veliko težje prenesti v prakso. Kadar vodimo veliko podjetje in/ali veliko skupino ljudi, je težko najti en, univerzalen način, ki bo uspešen pri vseh. Ker pa je za uspešnost in konkurečnost na trgu, ki je vedno bolj nasičen s konkurenco, potrebno imeti zadovoljne in visoko motivirane zaposlene, se vedno več vodij in managerjev sooča s problemom, kako naj jim to uspe. Med seboj smo si vsi različni, ženejo nas drugačni cilji in motivi. Na trgu delovne sile se prepletajo različne generacije zaposlenih oseb oziroma oseb, ki zaposlitev iščejo. Ne glede na to, da smo si med seboj vsi različni, pa je pripadnikom določenih generacij mogoče pripisati določene značilnosti, prioritete, želje in dejavnike, ki jih motivirajo. Cilj diplomskega projekta je ugotoviti, kateri so glavni dejavniki za uspešno vodenje in motiviranje nove generacije na trgu delovne sile in kako naj se vodje in managerji s tem uspešno spopadejo. Diplomski projekt je razdeljen na dva dela, teortičen in emipiričen del. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo najprej predstavili stile vodenja in v teoriji povedali, kdaj je katerega izmed njih smiselno izbrati, kateri so dejavniki, ki na izbor vplivajo in pa teoretično predstavili, kako uspešno voditi in pa kakšen pomen ima avtoriteta in moč vodje za uspešno vodenje. Predstavili smo tudi motivacijske teorije, teoretično opisali, kako uspešno motivirati zaposlene in pa zakaj je motivacija zaposlenih tako pomembna. Predstavili smo tudi razne vplive na motivavijo in pa kako sta stil vodenja in motivacija zaposlenih med seboj neposredno povezana. Pobližje smo si ogledali novo generacijo delovne sile, generacijo Y in generacijo Z, kaj pričakujejo, želijo od delovnega mesta in kakšne so njihove prioritete na delovnem mestu. V empiričnem delu pa smo izvedli terensko raziskavo in nato pridobljene rezultate tudi analizirali in jih primerjali z že obstoječo študijo, ki je bila opravljena v Kanadi. Na podlagi pridobljenih podatkov smo tudi podali predloge za prakso.
Keywords: vodenje, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, nove generacije na trgu delovne sile, generacija Y, generacija Z
Published: 18.10.2021; Views: 91; Downloads: 20
.pdf Full text (1,42 MB)

5.
Stili vodenja mlajših generacij
Eva Tihole, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema tako teoretični kakor tudi praktični del. Teoretičen del diplomskega dela obsega teorijo na temo vodenja in generacij. Vodenje je sposobnost spodbujanja, vplivanja in usmerjanja ljudi k doseganju želenih ciljev. Uspešnost vodenja je odvisna od osebnostnih značilnosti vodij, zato smo le-te opisali in s tem opredelili značilnosti, ki bi jih moral imeti dober vodja za uspešno vodenje organizacije. K večji uspešnosti in razumevanju zaposlenih pripomore tudi izbrani stil vodenja. Stile vodenja smo opredelili skozi prizmo vedenjskih in situacijskih teorij vodenja ter spoznali temeljne vodstvene sposobnosti. Vodenje ima v današnjem času velik pomen, saj je zaščita in ustrezno vodenje zaposlenih pomemben dejavnik k uspešnosti podjetja. Kako bo vodja ravnal s svojimi zaposlenimi, veliko pove o njegovi osebnosti in ugledu podjetja. Raziskovalci so preučevali veliko stilov vodenja, ki so lahko specifični tudi za vsakega posameznika. S pomočjo teorij vodenja smo poudarili tiste, kjer so vodje usmerjene k nalogam/delu ali k zaposlenim. Vse skupaj smo povezali z opredelitvijo generacij, ki nam veliko povedo o načinu življenjskega sloga in pogledu na življenjske in sprejete odločitve. Vsaka generacija ima svoje pozitivne in negativne vrline in tako bomo spoznali, kako bodo mogoče oni nekoč vodili zaposlene. Od vseh generacij, ki so se razvile do danes in smo jih v nadaljevanju tudi spoznali – veterani, »baby boom«, generacija X, Y in Z , smo se v nalogi osredotočili na generaciji Y/milenijci in Z. V praktičnem delu smo s pomočjo izvedenega anketnega vprašalnika, raziskali kakšen stil vodenja bo značilen za mlajše generacije oz. ali bo njihov stil vodenja usmerjen na zaposlene ali naloge. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se v določenih trditvah pojavljajo generacijske razlike, največja se je pojavila pri trditvi ali bi pokvaril/a prijetno in udobno razpoloženje skupine, na drugem mestu največjih razlik je trditev, kjer bi sodelavcem podelil/a nagrado za uspešnost in na tretjem mestu trditev, kjer bi bile moje ideje vedno v korist sodelavcem. Trditve, ki so si bile med seboj najbolj podobne so, da se o spremembah v podjetju obvešča vnaprej, da bi naredil/a urnik dela, da bi bilo sodelavcem lažje in tako delo pravočasno opravljeno ter da bi sodelavcem obrazložil/a, kakšen položaj in vlogo imajo v podjetju. Na koncu se je izkazalo, da bodo bodoče generacije v večji meri usmerjene na zaposlene.
Keywords: vodenje, vodja, organizacija, stili vodenja, generacije, podjetje, vedenjske teorije vodenja
Published: 15.10.2021; Views: 173; Downloads: 51
.pdf Full text (1,56 MB)

6.
Razlike v vodenju v različnih kulturah
Sara Režonja, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se bomo dodobra poglobili v opredelitev funkcije vodenja, ki je pomembna v vsaki organizaciji, saj poskrbi, da zaposleni z ustreznim načinom vodenja uresničijo zastavljene cilje organizacije in da se zaposleni počutijo sprejete ter cenjene. Pri vodenju se bomo osredotočili predvsem na teorije in stile vodenja ter jih opisali. Opisali bomo funkcijo vodje, ki nosi del odgovornosti, da je zaposlenim v organizaciji prijetno in da jim delo, ki ga opravljajo, ni pretežko ali jim ne povzroča kakšnih zdravstvenih težav. Ko opredelimo funkcijo vodenja in vlogo vodje, se osredotočimo na komuniciranje, ki je prav tako pomembno pri poslovanju s tujimi poslovneži. Tukaj se bomo osredotočili na verbalno in neverbalno, ter formalno in neformalno komunikacijo, saj bomo kasneje pri primerjavi posameznih držav tudi s pomočjo kriterija poslovnega komuniciranja primerjali razlike in podobnosti držav. Zapisali bomo definicijo kulture, opisali njene značilnosti, predstavili poslovno kulturo in izpostavili, kako vpliva na proces vodenja. Preden se bomo lotili primerjalne analize med državami, bomo pri vsaki najprej opisali njeno kulturo in poslovne običaje, ki veljajo za organizacije znotraj nje. Diplomsko delo obravnava razlike v vodenju v različnih kulturah, ki temeljijo na komunikacijskih in kulturnih razlikah izbranih držav Slovenije, Nemčije in Italije. Iz primerjav z izbranimi kriteriji in podkriteriji ugotovimo, da so omenjene države med seboj po nekaterih kriterijih podobne, po drugih pa se razlikujejo. Ključne razlike med njimi so vidne predvsem v stilih vodenja v organizacijah in načinu komuniciranja. Da bi se tem razlikam izognili oziroma, da ne bi imeli težav pri soočanju z njimi, moramo vedeti, kako se v posamezni državi obnašati in na kakšen način komunicirati z vodjo ter z ostalimi zaposlenimi.
Keywords: Vodenje, Stili vodenja, Komuniciranje, Kultura, Motiviranje, Poslovna kultura, Slovenija, Nemčija in Italija
Published: 15.10.2021; Views: 151; Downloads: 19
.pdf Full text (1,04 MB)

7.
Stili vodenja v fizioterapiji na primarnih javnih zdravstvenih zavodih
Arbulena Kokollari, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Stil vodenja je način, kako vodja vodi svoje podrejene sodelavce. Cilj vsake organizacije je, da se osredotoči k tistemu slogu vodenja, ki omogoča zaposlenim doseganje najboljših rezultatov, medtem ko so osebno zadovoljni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja, metodi deskripcije. Uporabili smo tehniko anketiranja. Za instrument smo uporabili vprašalnik multifaktorskega vodenja – MQL. Vključili smo 118 fizioterapevtov v primarnih javnih zdravstvenih zavodih. Podatke smo zbrali in obdelali s programom Microsoft Office Excel in SPSS. Rezultati: V raziskavi smo si zastavili štiri hipoteze. Za preverjanje prve hipoteze smo izvedli osnovno statistiko, pri čem smo ugotovili, da prevladuje transformacijski stil vodenja. Za preverjanje ostalih treh hipotez smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, pri čemer smo dve hipotezi ovrgli ter ugotovili, da spol in stopnja izobrazbe ne vplivata na izbiro transformacijskega stila vodenja, eno hipotezo pa smo potrdili in ugotovili, da starost vpliva na izbiro transformacijskega stila vodenja. Razprava in sklep: Stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in na učinkovitost zavoda. Različne situacije zahtevajo od managerjev različne načine vodenja. Managerji se morajo sproti odločati o stilu in spremembah o načinu vodenja. Zadovoljni zaposleni so na delovnem mestu učinkovitejši, posledično je v organizaciji dobra klima in uspešnost zavoda večja. 
Keywords: stili vodenja, fizioterapija, primarni javni zdravstveni zavod
Published: 13.10.2021; Views: 112; Downloads: 27
.pdf Full text (916,48 KB)

8.
Stili vodenja v celjskih dostavnih podjetjih
Lovro Pušnik, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: Kako dobro bo delovalo neko podjetje, kako bodo zaposleni usklajeni in učinkoviti, je v veliki meri odvisno od vodje in njegovega načina vodenja. Uspešni vodja je nekdo, ki se zaveda, da se je potrebno premišljeno lotiti vodenja. Zaposlene usmerjajo, spodbujajo, jih vodijo ter skrbijo zanje. Podjetja se med seboj razlikujejo, prav tako zaposleni med sabo, sama dinamika v podjetju, način dela ter cilji, navsezadnje se tudi vodje razlikujejo, zato je pomembno, da vse dejavnike vključimo pri izboru stila vodenja. Poznamo več stilov vodenja. Anketni vprašalnik, ki je predstavljen v nalogi, je vprašalnik W. J. Reddina, ki je stile vodenja razdelil na: zadržan stil, k odnosom usmerjen stil, stil usmerjen k delovnim ciljem ter k sodelovanju usmerjen stil vodenja. Anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene dostavnih podjetji. S pomočjo rezultatov smo lahko ocenili vodenje vodij. Prišli smo do ugotovitev, da v dostavnih podjetjih prevladuje vodenje, ki je usmerjeno k delovnim ciljem in k sodelovanju. Sicer sta to dve skrajnosti vodenja, a za dostavna podjetja, kot so ta, ki smo jih tudi anketirali, se je kombinacija obeh stilov izkazala za najučinkovitejšo. Vodja pa mora vedeti, kdaj uporabi kakšen stil vodenja. Vodenje, osredotočeno na ljudi, pripomore, da se oblikuje tim, ki med seboj dobro sodeluje. To je zelo pomembno za dostavna podjetja, saj si morajo kurirji med seboj pomagati, da lahko delo steče, predvsem v obdobjih, kjer je dela več, časa pa enako, saj so delovne naloge takšne, ki jih morajo opraviti v enem dnevu. Da delo steče, kot je potrebno in v roku, so pomembna jasna navodila in vodenje, za kar pa je pomembno k delovnim ciljem naravnano vodenje.
Keywords: vodenje, stili vodenja, vodja, podjetništvo
Published: 22.04.2021; Views: 285; Downloads: 46
.pdf Full text (842,87 KB)

9.
Vpliv osebnosti človeka na vodenje
Luka Majcen, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Za uspešno sodelovanje med ljudmi je treba najprej dobro poznati in razumeti svojo osebnost ter osebnostne lastnosti ljudi, s katerimi tako ali drugače sodelujemo. Če vodja dobro pozna sebe in zaposlene, bo znal pozitivno odreagirati v ključnih okoliščinah in izkoristiti svoje pozitivne lastnosti, s katerimi bo vplival na zaposlene tako, da bo to najboljše za uspešnost podjetja ali organizacije. Uspešen vodja se zaveda pomena stila vodenja ter implementiranja le-tega. Vedeti mora, da se uspešnost uporabe stilov vodenja razlikuje glede na dane okoliščine, osebnostne tipe zaposlenih in druge dejavnike, ki delujejo v danih situacijah. S sposobnostjo prepoznavanja različnih tipov osebnosti bomo začeli gledati na ljudi drugače kot doslej. S pomočjo tega znanja se bomo lahko izognili konfliktom v medsebojnih odnosih. Na izbiro stila vodenja imajo velik vpliv osebnostne lastnosti in tipi osebnosti. Ni malo ljudi, v katerih se prepletajo lastnosti več osebnostnih tipov.
Keywords: osebnost, osebnostne lastnosti, osebnostni tipi, vodenje, vodja, stili vodenja
Published: 17.12.2019; Views: 582; Downloads: 122
.pdf Full text (1,43 MB)

10.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja v različnih kulturah
Tinkara Hren, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Keywords: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Published: 12.12.2019; Views: 671; Downloads: 154
.pdf Full text (548,47 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica