| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 92
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Stili vodenja v slovenski policiji
Dejan Redja, Milan Pagon, 2002, published scientific conference contribution

Keywords: policija, organizacija, Slovenija, vodenje, upravljanje, stili vodenja
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 68; Downloads: 7
.pdf Full text (308,87 KB)

2.
Odlike vodenja v podjetju Autoclass d.o.o.
Irena Zmrzlikar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Direktor podjetja je kot »vrh piramide« in s svojo prezenco, osebnostjo in usmeritvami vpliva na vse zaposlene. Namenili smo se ugotoviti, kako direktor podjetja Autoclass, d. o. o., g. Siniša Jović, vidi sebe kot vodjo in kako ga v tej vlogi vidita njegova najožja sodelavca, vodji g. Janez Mahne in g. Rok Pevec. V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije in metodo kompilacije. Raziskali smo pojme vodenja, preverili, katere so odlike dobrega vodje in katere stile vodenja poznamo. Dotaknili smo se tudi teme karizme in narcisizma ter potencialnega prepletanja teh lastnosti pri vodjih. Nekaj besed smo namenili tudi teoriji vodenja manjših podjetij. V raziskovalnem delu smo sprva predstavili okolje in postavili raziskovalna vprašanja. Odgovore, potrebne za kvalitativno analizo, smo pridobili z intervjuji. Predstavili smo vprašalnik in pridobljene odgovore/rezultate ter odgovore na intervjuje. Skozi lastno raziskavo smo ugotovili, da je podjetje Autoclass, d. o. o., lahko zgled dobrega vodenja in odnosa med zaposlenimi ter da so bili rezultati naše raziskave zelo koristni. Iz zgodbe podjetja Autoclass, d. o. o., se lahko veliko naučimo in poskusimo to uporabiti v svojem okolju. V diskusiji smo se opredelili do ugotovitev raziskave in podali predloge za naprej.
Keywords: vodenje, odlike, stili vodenja, karizma, narcisizem, manjša družba
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 124; Downloads: 24
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
Stil vodenja v športni organizaciji in zadovoljstvo zaposlenih
Gal Schweiger, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali stil vodenja v športni organizaciji in zadovoljstvo njihovih zaposlenih. Namen je bil izvedeti, ali direktor klub vodi na pravi način, saj ni vsak način vodenja ustrezen, ter kako se zaposleni odzovejo na njegov način vodenja in ali je ta način v dani situaciji primeren. Pomembno je tudi zadovoljstvo zaposlenih, saj je le tako lahko vsaka organizacija najuspešnejša in lahko vedno napreduje. Za ugotovitev stila vodenja smo opravili intervju z direktorjem športne organizacije, medtem ko so zaposleni v organizaciji izpolnili anketni vprašalnik, ki je temeljil na vprašanjih o njihovem zadovoljstvu, v katerem so izražali svoja stališča glede že vnaprej podane trditve. Večina zaposlenih je bila zadovoljna, zato lahko zaključimo, da direktor uporablja pravilen stil vodenja.
Keywords: stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, športne organizacije
Published in DKUM: 08.12.2023; Views: 136; Downloads: 28
.pdf Full text (1,37 MB)

4.
Vpliv značilnosti vodenja na motivacijo in komunikacijo v mikro in velikem podjetju
Doroteja Kolenko, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Motivacija in komunikacija sta ključ do uspešnega vodenja in prav zato imajo značilnosti vodenja pomemben vpliv na njiju. Značilnosti vodenja, kot so jasna vizija, delegiranje odgovornosti, priznanje dosežkov, odprtost za komunikacijo, dosledna komunikacija in spodbujanje sodelovalne komunikacije, so ključni dejavniki, ki vplivajo na motivacijo in komunikacijo zaposlenih v podjetju. V diplomskem delu smo raziskali vpliv značilnosti vodenja na motivacijo in komunikacijo v mikro in velikem podjetju. V prvem delu diplomskega dela smo se osredotočili na pojem vodenja, stile vodenja, temeljne teorije vodenja, opredelili smo kriterije za mikro in velika podjetja ter kako se vodenje razlikuje v mikro in velikih podjetjih. Sledi predstavitev motivacije in komunikacije. Pri motivaciji smo najprej opisali sam pojem, vrste motivov, katere motivacijske teorije in dejavnike vse poznamo ter kako značilnosti vodenja vplivajo na motivacijo. Pri komunikaciji smo opredelili sam pojem, načine, vrste in sloge komuniciranja, kakšne so značilnosti in opredelili razlike v mikro in velikem podjetju. Ob koncu teoretičnega dela smo opredelili vplive značilnosti vodenja na motivacijo in komunikacijo. V empiričnem delu smo opravili raziskavo med vodji v mikro in velikem podjetju. Pripravili smo vprašanja za intervju, skozi katera smo nato analizirali, kako same značilnosti vodenja vplivajo na motivacijo in komunikacijo v izbranem podjetju. Ugotovili smo, da se vodenje, komunikacija in motivacija razlikujejo v mikro in velikih podjetjih. V obeh vrstah podjetij je treba oblikovati sistem motivacije, zato morajo biti managerji posebej pozorni na relativno vrednost nagrad. V mikro podjetjih se vodje lažje povežejo z zaposlenimi in zato jih tudi bolje poznajo in jih na takšen način lažje motivirajo. V velikih podjetjih se vodje osredotočajo predvsem na napredovanje, razvoj kariere in sisteme nagrajevanja. Prav tako je v mikro podjetjih komunikacija neposredna, fleksibilna in enostavna, kar omogoča tesen stik med vodstvom in zaposlenimi ter hitro izmenjavo informacij. V velikih podjetjih prevladuje formalna komunikacija z uporabo različnih tehnoloških orodij, pri čemer se poudarja delegiranje nalog.
Keywords: značilnosti vodenja, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, komunikacija, mikro podjetja, velika podjetja.
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 278; Downloads: 64
.pdf Full text (1,17 MB)

5.
Stili vodenja v izbranem športnem društvu
Benjamin Vrhovec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen raziskave je bil poiskati prevladujoč stil vodenja trenerjev v Športnem društvu Slavko Šlander, v katerem se ukvarjajo z borilnimi športi. V teoretičnem delu sta opisani bistvo borilnih športov in specifična vloga trenerja/mojstra pri teh športih. Predstavljeni so nekateri modeli vodenja v športu in najpogostejši stili vodenja. V raziskovalnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena z uporabo spletne ankete. Instrument raziskave je bila poljska različica Lestvice vodenja za šport. Vključenih je bilo 52 taekwondoistov. Povprečno so bili stari 21,2 let, večina (73 %) je bila moških. Raziskava je pokazala, da je po mnenju športnikov trenerjevo vodenje najbolj in v enaki meri usmerjeno v poučevanje in usposabljanje ter zagotavljanje povratnih informacij. Športniki pri trenerju pogosto opažajo prvine demokratičnega vodenja, nikoli prvin avtokratskega vodenja, samo občasno pa jim trener nudi tudi socialno podporo. Ker ob takšnem vodenju anketirani vzdušje v skupini ocenjujejo kot odlično, menimo, da je primerno za področje borilnih veščin.
Keywords: trener, borilni športi, vodenje, stili vodenja
Published in DKUM: 04.08.2023; Views: 419; Downloads: 48
.pdf Full text (888,67 KB)

6.
Vodenje generacije Z
Leon Bohinc, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Vodje morajo poznati svoje zaposlene in njihove potrebe, da lahko zagotavljajo najvišjo učinkovitost pri izvajanju vodstvenih nalog. Generacije so si med seboj zelo različne po vrednotah, ciljih in načinih dela, zato je nujno potrebno za vodjo, da pozna lastnosti posameznih generacij. Generacija Z se od prejšnjih generacij še toliko bolj razlikuje, saj so tako imenovani »otroci tehnologije«. Le ti so s tehnologijo odraščali in doživeli že kar nekaj večjih tehnoloških trendov (npr. razvoj pametnih telefonov in tabličnih računalnikov), ki so bistveno spremenili vsakdanje življenje, šolske sisteme in predvsem poslovni svet. V prvem delu diplomske naloge smo raziskali področje vodenja, v katerem smo opredelili področja vodenja, predstavili karakteristike uspešnega vodje in navedli različne teorije vodenja. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti posameznih generacij ter strategijo za vodenje generacije Z. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, pa smo opravili raziskavo o vodenju generacije Z. Izdelali smo anketo, katere vprašanja se navezujejo na iskanje zaposlitve, željenem načinu vodenja in komuniciranja ter motivacijskih dejavnikov za generacijo Z. Anketo smo izvedli med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Rezultate smo med seboj primerjali in iskali razlike ter podobnosti med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Ugotovili smo, da med državama ne prihaja do večjih razlik. Večina zaznanih razlik se nanaša predvsem na nagrajevanje v številu dela prostih dni in količini dopusta. Za španske anketirance so tako ob iskanju dela, kot za motivacijo na delovnem mestu, pomembni dela prosti dnevi, medtem ko pri slovenskih anketirancih izstopa predvsem višina plače in denarne nagrade, kot tudi možnosti napredovanja. Navedene razkorake lahko pripišemo kulturnim razlikam med državama, saj je Španija znana po lagodnejšem in počasnejšem življenju, medtem pa v Sloveniji ljudje dajejo poudarek na uspeh in kariero.
Keywords: vodenje, generacije, teorije vodenja, stili vodenja, generacija Z
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 543; Downloads: 192
.pdf Full text (1,01 MB)

7.
Pomembnost motiviranja za uspešno vodenje
Špela Kotnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Izziv vsake vodje je motivirati svoje zaposlene tako, da bodo s svojimi dejanji pripomogli k doseganju organizacijskih ciljev. Motivacija je individualna stvar, zaradi česar mora vodja dodobra poznati lastnosti in potrebe svojih zaposlenih kot tudi naravo dela. Bolj, kot bodo zaposleni motivirani, tem bolj bodo pripomogli k uspešnosti podjetja. Na motivacijo lahko vodja vpliva z različnimi motivacijskimi dejavniki, kot so npr. plača, denarne nagrade ter napredovanja, a vendar nanjo vpliva tudi odnos, ki ga imata vodja in zaposleni, ter vodstveni stil, ki ga vodja uporablja. V diplomski nalogi smo raziskali vpliv, ki ga ima motivacija na vodenje ter opredelili njuno medsebojno soodvisnost. V prvem delu diplomske naloge smo tako najprej opredelili motivacijo, motive in izvore motivacije ter različne motivacijske teorije in dejavnike motivacije. Temu sledi poglavje vodenja, kjer smo najprej pojasnili, kaj vodenje sploh je, in kakšne vrste oziroma stile vodenja poznamo. Ob koncu prvega dela diplomske naloge smo opredeli tudi, kdaj govorimo o uspešnem vodenju in o medsebojnem vplivu med motivacijo in vodenjem. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, smo opravili raziskavo med zaposlenimi v izbrani enoti Nove kreditne banke Maribor d.d. Pripravili smo dve anketi, eno za vodje in eno za zaposlene, skozi kateri smo nato analizirali razkorak med motivacijskimi pristopi, ki jih uporabljajo vodje, in tistih, za katere si zaposleni izbrane organizacijske enote najbolj želijo, da bi jih vodje uporabljale. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotovili, da na motivacijo zaposlenih najbolj vplivajo denarne nagrade, najmanj motivirajoč dejavnik pa je delo od doma. Za slednjega je management mnenja, da le ta v veliki meri vpliva na raven motivacije zaposlenih, kar predstavlja največji razkorak med motivacijskimi dejavniki, ki dejansko motivirajo zaposlene, in tistimi, za katere vodstveni delavci menijo, da vplivajo na motiviranost.
Keywords: Motivacija, motivi motivacije, notranja motivacija, zunanja motivacija, notranja in zunanja motivacija, motivacijske teorije, maslowa hierarhija potreb, teorija ERG, Herzbergova motivacijska teorija, motivacijska teorija X in Y, teorija pridobljenih potreb, procesne teorije motivacije, motivacijski dejavniki, vodenje, vrste vodenja, osebnostne teorije vodenja, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne teorije vodenja, situacijska teorija vodenja, sodobni stili vodenja, transakcijski in transformacijski stil vodenja, karizmatičen stil vodenja, moralen stil vodenja, uspešno vodenje.
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 1023; Downloads: 396
.pdf Full text (1,19 MB)

8.
Stili vodenja in organizacijska energija na FURS
Martin Jurše, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem svetu prav management človeških virov predstavlja, ključen dejavnik uspeh organizacije bodisi v gospodarstvu bodisi v javnem sektorju. Ključen je predvsem način kako vodimo ter pristopamo do zaposlenih, hkrati pa ne smemo pozabit prisluhniti njihovi energiji, ki jo oddajajo, saj se ta kmalu pretvori v energijo, ki jo izžareva celotna organizacija. Vodenje je ena izmed temeljnih funkcij management, vsaka organizacija potrebuje vodenje, kajti brez njega bi vladal kaos. Funkcija vodenja je velikokrat v rokah posameznika, ki ga imenujemo vodja. Na kakšen način bo vodja opravljal svojo funkcijo, je odvisno od situacije organizacije. Različne situacije nas pripeljejo do različnih stilov vodenja. Vodje morajo biti pozorne tudi na organizacijsko energijo v podjetju, torej silo, ki jo pri doseganju cilja sprosti podjetje. Če želimo voditi uspešno organizacijo mora ta imeti dovolj veliko zastopanost pozitivne energije. To energijo lahko merimo, kar v Sloveniji počnemo od 2006, od leta 2016 pa vsako leto. Izmerjena je bila tudi organizacijska energija na Finančnem uradu Maribor. Ugotovljeno je bilo, da v organizaciji prevladuje udobnostna energija, obe negativni energiji, torej tako ravnodušna energija kakor korozivna energija sta bili enako visoki. Izračunan indeks organizacijske energije znaša 1,49 točke, kar je nižje od slovenskih meritev v letu 2021. Predlogi za dvig produktivne energije se nanašajo predvsem na razporejanje dela ter preprečitev izgorelost zaposlenih.
Keywords: Stili vodenja, vodenje, organizacijska energija, produktivna energija, javni sektor.
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 525; Downloads: 107
.pdf Full text (2,35 MB)

9.
Stili vodenja v digitalnem okolju
Tamara Šipek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema teoretični in aplikativni del. Teoretičen del diplomskega dela je ločen na dva dela. Prvi del predstavlja vodenje, značilnosti vodje in stile vodenja ter opis vodenja v sodobnem okolju. Drugi del definira digitalno preobrazbo, procesno usmerjenost organizacije, celoviti digitalno preobrazbo delovanja organizacije ter indeks merjenja stanja digitalne preobrazbe in stanje v Sloveniji. Vodenje je sposobnost vplivanja na druge, da se dosežejo zastavljeni cilji v organizaciji v skladu z vizijo. Kako vodja vpliva na zaposlene je odvisno od izbranega stila vodenja. Stili vodenja, ki so bili najbolj uporabljeni v industrijski dobi se razlikujejo od tistih, ki so primerni v informacijski dobi in digitalnem okolju. V preteklosti so se pogosto uporabljali stili vodenja, s katerimi je vodja podcenjeval svoje podrejene in jih ni vključeval v procese odločanja, na primer avtokratičen stil vodenja. Danes oziroma v sodobnem okolju pa prevladujejo stili vodenja kot sta na primer kooperativni stil vodenja in demokratični stil vodenja, kjer ima vodja spoštljiv in pozitiven odnos do zaposlenih, jih vključuje v proces odločanja in delegira delo. V tretjem, aplikativnem delu naloge smo ugotovili, s kakšnimi izzivi se soočijo vodje po digitalni preobrazbi organizacije. Izzive predstavljajo predvsem novi vodilni položaji, nove informacijske tehnologije, odpor zaposlenih do digitalne preobrazbe in konkurenčni pritiski. Analizirali smo primernost obstoječih stilov vodenja in predlagali prilagoditve oziroma dopolnitve, ki omogočajo, da lahko vodja uporabi te stile v organizaciji po digitalni preobrazbi. Izmed sedmih izbranih stilov vodenja potrebujejo naslednji štirje stili vodenja prilagoditve: avtokratičen stil vodenja, kooperativni stil vodenja, avtentičen stil vodenja in transakcijsko vodenje. Preostali trije stili vodenja pa so primerni brez dopolnitev: demokratičen stil vodenja, transformacijsko vodene in situacijsko vodenje. Predlagali smo ustrezne prilagoditve in podali predloge za prakso, kjer smo vsakemu izzivu pripisali optimalen stil vodenja.
Keywords: Vodenje, vodja, stili vodenja, digitalizacija, digitalna preobrazba.
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 477; Downloads: 110
.pdf Full text (1,77 MB)

10.
Delovne vrednote in stil vodenja generacije Z
Jasmina Grahornik, 2022, master's thesis

Abstract: O vodenju obstaja veliko tuje in domače literature, vendar pa vodenje kot funkcija managementa vedno znova odpira nova, neraziskana področja, še posebej v današnjem hitro spreminjajočem se času. Eno takih področij so delovne vrednote in stil vodenja prihajajoče generacije Z, ki smo ga raziskali v magistrski nalogi. Magistrsko delo zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomembno vlogo vodenja kot funkcije managementa. Vodenje je opredeljeno z več teorijami, kjer večina avtorjev deli vodenje glede na štiri glavne perspektive preučevanja vodenja: teorije lastnosti vodij, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne oz. situacijske teorije in novejši modeli vodenja. Glede na posamezne teorije vodenja razlikujemo različne stile vodenja, pri čemer v literaturi izstopajo avtokratski, demokratični oz. participativni in permisivni stil vodenja. Med novejšimi modeli vodenja sta izpostavljena transakcijsko vodenje in transformacijsko vodenje. Ker pa mora vodja za uspešno vodenje poleg stilov vodenja obvladati še tri temeljne elemente vodenja – komunikacijo, motivacijo in vodenje skupine, smo tudi te podrobno preučili v teoretičnem delu magistrskega dela. Za uspešnost vsake organizacije je pomembno, da se osredotoči na svoje zaposlene in zna upravljati s hitro spreminjajočo se delovno silo. Vsak uspešen vodja mora dobro poznati tudi potrebe, lastnosti in delovne vrednote svojih zaposlenih vseh generacij, saj le tako lahko uspešno vpliva na sodelavce, da opravijo delo, ki je potrebno za doseganje ciljev organizacije. Raziskali smo značilnosti in vrednote generacije X, Y in Z ter primerjali delovne vrednote zadnjih dveh generacij. Organizacije so bile dolgo osredotočene na ugotavljanje, kako pritegniti in razvijati delovno silo milenijcev, a na delovni trg že vstopa naslednja generacija zaposlenih – tj. generacija Z. Večina generacije Z se še sicer izobražuje, vendar si jih veliko že pridobiva prve delovne izkušnje. Ker nas je zanimalo, kakšni bodo pripadniki generacije Z kot vodje in odgovora v obstoječi literaturi in raziskavah nismo našli, smo naredili terensko raziskavo. Z anketo smo preverili delovne vrednote in vodstvene preference bodočih vodij generacije Z skozi prizmo elementov vodenja – stili vodenja, komunikacija, motivacija in skupinsko delo. Temeljne ugotovitve magistrskega dela so, da obstajajo pomembne razlike v delovnih vrednotah med generacijama Y in Z, vodje generacije Z bodo dale prednost participativnem stilu vodenja, zaposlene bodo motivirali predvsem z uporabo sodobnih pristopov, pri komunikaciji ne bodo težili k uporabi sodobne informacijske tehnologije in ne bodo vzpodbujali skupinskega dela. Na koncu raziskovalnega dela naloge smo komentirali ugotovitve in podali predloge za prakso.
Keywords: vodenje, stili vodenja, vrednote, generacija Z
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 1101; Downloads: 328
.pdf Full text (2,49 MB)

Search done in 3.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica