| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 70
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Pomembnost motiviranja za uspešno vodenje
Špela Kotnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Izziv vsake vodje je motivirati svoje zaposlene tako, da bodo s svojimi dejanji pripomogli k doseganju organizacijskih ciljev. Motivacija je individualna stvar, zaradi česar mora vodja dodobra poznati lastnosti in potrebe svojih zaposlenih kot tudi naravo dela. Bolj, kot bodo zaposleni motivirani, tem bolj bodo pripomogli k uspešnosti podjetja. Na motivacijo lahko vodja vpliva z različnimi motivacijskimi dejavniki, kot so npr. plača, denarne nagrade ter napredovanja, a vendar nanjo vpliva tudi odnos, ki ga imata vodja in zaposleni, ter vodstveni stil, ki ga vodja uporablja. V diplomski nalogi smo raziskali vpliv, ki ga ima motivacija na vodenje ter opredelili njuno medsebojno soodvisnost. V prvem delu diplomske naloge smo tako najprej opredelili motivacijo, motive in izvore motivacije ter različne motivacijske teorije in dejavnike motivacije. Temu sledi poglavje vodenja, kjer smo najprej pojasnili, kaj vodenje sploh je, in kakšne vrste oziroma stile vodenja poznamo. Ob koncu prvega dela diplomske naloge smo opredeli tudi, kdaj govorimo o uspešnem vodenju in o medsebojnem vplivu med motivacijo in vodenjem. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, smo opravili raziskavo med zaposlenimi v izbrani enoti Nove kreditne banke Maribor d.d. Pripravili smo dve anketi, eno za vodje in eno za zaposlene, skozi kateri smo nato analizirali razkorak med motivacijskimi pristopi, ki jih uporabljajo vodje, in tistih, za katere si zaposleni izbrane organizacijske enote najbolj želijo, da bi jih vodje uporabljale. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotovili, da na motivacijo zaposlenih najbolj vplivajo denarne nagrade, najmanj motivirajoč dejavnik pa je delo od doma. Za slednjega je management mnenja, da le ta v veliki meri vpliva na raven motivacije zaposlenih, kar predstavlja največji razkorak med motivacijskimi dejavniki, ki dejansko motivirajo zaposlene, in tistimi, za katere vodstveni delavci menijo, da vplivajo na motiviranost.
Keywords: Motivacija, motivi motivacije, notranja motivacija, zunanja motivacija, notranja in zunanja motivacija, motivacijske teorije, maslowa hierarhija potreb, teorija ERG, Herzbergova motivacijska teorija, motivacijska teorija X in Y, teorija pridobljenih potreb, procesne teorije motivacije, motivacijski dejavniki, vodenje, vrste vodenja, osebnostne teorije vodenja, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne teorije vodenja, situacijska teorija vodenja, sodobni stili vodenja, transakcijski in transformacijski stil vodenja, karizmatičen stil vodenja, moralen stil vodenja, uspešno vodenje.
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 108; Downloads: 39
.pdf Full text (1,19 MB)

2.
Povezanost vodstvenih stilov s psihološkim blagostanjem in zaupanjem v novi realnosti hibridnega dela : magistrsko delo
Lara Škrinjar, 2022, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo teoretično in empirično obravnava na novo nastalo realnost hibridnega dela kot posledico pandemije covida-19. Znotraj nje preverja povezanost med vodstvenimi stili, psihološkim blagostanjem in zaupanjem ter razlikovanje teh konstruktov glede na model hibridnega dela in prostovoljno izbiro načina dela. V raziskavi so sodelovale 203 osebe, 53,69 % udeležencev dela v modelu delo iz pisarne na prvem mestu, 46,31 % udeležencev pa v modelu delo na daljavo na prvem mestu. Podatke smo zbrali preko aplikacije spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašalnika o transformacijskem in transakcijskem vodstvenem stilu, vprašalnika psihološkega blagostanja in lestvice za merjenje zaupanja vodja-zaposleni. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pri posameznikih, ki delajo hibridno, psihološko blagostanje pomembno pozitivno povezuje s transformacijskim vodstvenim stilom ter tremi njegovimi komponentami (idealiziran vpliv, navdihujoča motivacija ter individualizirana obravnava) in z zaupanjem. Pozitivna povezanost je izražena tudi med zaupanjem in transformacijskim vodstvenim stilom ter vsemi njegovimi komponentami. Izkazalo se je tudi, da zaupanje moderira odnos med transformacijskim stilom vodenja in psihološkim blagostanjem, na način, da je pozitiven odnos med zaupanjem in transformacijskim stilom vodenja, v primeru visokega zaupanja, še bolj pozitiven. Posamezniki, ki delajo v modelu dela na daljavo na prvem mestu zaznavajo višje ravni transformacijskega stila vodenja ter višje ravni zaupanja. Dodatno posamezniki, ki jim je omogočena prostovoljna izbira načina hibridnega dela, zaznavajo višje ravni zaupanja do svoje vodje. Ugotovitve naše raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju hibridnega dela kot nove realnosti organizacije dela v post-covid-19 časih, spodbujajo nadaljnje raziskovanje in implikacije transformacijskega vodstvenega stila, ustvarjanje visokih ravni zaupanja v odnosu vodja-zaposleni in drugih značilnosti hibridnega dela v prakso.
Keywords: Transformacijski stil vodenja, zaupanje, psihološko blagostanje, hibridno delo
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 45; Downloads: 14
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja
Alen Lovrec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času nenehnih sprememb, ki se med drugim odražajo tudi na trgu dela. Ena pomembnejših značilnosti svetovnega trga dela v zadnjih letih je naraščanje deleža ženske delovne sile na vodilnih mestih. Čeprav se stvari premikajo, je naša družba daleč od enakosti, saj se ženske pri doseganju najvišjih položajev v organizacijah še zmeraj srečujejo z nekaterimi ovirami na delovnih mestih. Nekatere si postavljajo same, druge jim postavljajo družba in delovne zahteve. Da bi lahko ženske uresničile svoj potencial, morajo prepoznati ovire, ki jih pestijo na delovnem mestu, ter najti in uporabiti načine za njihovo premagovanje. Najpogostejše ovire vključujejo stereotipe o moškem in ženskem spolu, prebijanje steklenega stropa (predsodki, diskriminacija), kulturne, zakonske, izobraževalne in podjetniške ovire, spolno nadlegovanje in druge. V nalogi na podlagi intervjuja in lastnih ugotovitev podamo predloge za lažje premagovanje oziroma odpravo teh ovir.
Keywords: vodenje, stil vodenja, management, vodja, stereotipi, moški, ženske, žensko vodenje
Published in DKUM: 09.12.2021; Views: 591; Downloads: 76
.pdf Full text (3,96 MB)

4.
Povezanost vzgojnih stilov staršev s perfekcionizmom in obsesivno-kompulzivno simptomatiko pri neklinični populaciji
Maša Žavbi, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo teoretično in empirično obravnava obsesivno-kompulzivni fenomen pri neklinični populaciji ter raziskuje vlogo zaznanih vzgojnih stilov staršev in posameznikovega perfekcionizma kot dejavnike razvoja in vzdrževanja obsesivno-kompulzivnih simptomov. V izvedeni raziskavi smo preverili, ali med splošno slovensko populacijo prihaja do pomembnih povezav med obravnavanimi konstrukti in v kolikšni meri vzgojni stil staršev ter dimenzije posameznikovega perfekcionizma napovedujejo obsesivno-kompulzivno simptomatiko. V raziskavi je sodelovalo 182 oseb, starih med 18 in 86 let. Podatke smo pridobili preko spletnega apliciranja vprašalnika o doživljanju obsesivno-kompulzivnih simptomov, vprašalnika starševske avtoritete in lestvice perfekcionizma. Rezultati analiz so pokazali, da na slovenskem vzorcu splošne populacije prihaja do statistično pomembnih: pozitivnih povezav med avtoritarnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter vsemi njegovimi dimenzijami; negativnih povezav med avtoritativnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter njegovimi maladaptivnimi dimenzijami; negativnih povezav med permisivnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter nekaterimi maladaptivnimi in adaptivnimi dimenzijami. Določene dimenzije perfekcionizma ter avtoritarni in avtoritativni vzgojni stil očeta so se izkazali kot pomembni napovedniki obsesivno-kompulzivne simptomatike. Odnos med avtoritarnim vzgojnim stilom očeta in stopnjo obsesivno-kompulzivnih simptomov moderira konstrukt perfekcionizma. Ugotovitve raziskave prispevajo k poglobljenemu razumevanju obsesivno-kompulzivnega fenomena in so prenosljive tako v klinični kot tudi akademski kontekst.
Keywords: obsesivno-kompulzivna simptomatika, vzgojni stil, perfekcionizem, neklinična populacija
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 376; Downloads: 88
.pdf Full text (1,80 MB)

5.
Stil vodenja, poslovno komuniciranje in običaji na Japonskem in v Sloveniji
Magdalene Palushaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali razlikovanje med slovensko in japonsko kulturo in običaji na področju vodenja podjetij, komuniciranja in poslovnih običajih. Izpostavimo lahko kar nekaj značilnosti, po katerih se Japonska in Slovenija pomembno razlikujeta, npr. po kulturi in vrednotah. Zato v Sloveniji vodijo podjetniki svoja podjetja na drugačen način, kot na Japonskem. Pomembno je, da so vsa podjetja po svetu, predvsem pa slovenska podjetja, seznanjena s tem, kako ključnega pomena je poznavanje ostalih kultur pri poslovanju, saj se tako lahko izognemo neprijetnim situacijam. V začetku diplomskega dela smo se usmerili v spoznavanje osnovnih pojmov vodenja, komuniciranja in poslovnih običajev ter njihovih pomembnosti. Osrednji del diplomskega dela temelji na opredeljevanju osnovnih značilnosti Japonske in Slovenije. Najprej sta posamezno predstavljeni obe državi, kasneje sledi predstavitev stilov vodenja, načinov vodenja, nekaj podatkov je namenjenih tudi odnosom med sodelavci, vodji, poslovnimi običaji, kot so oblačila, darila, sestanki, rokovanje, itd. Dotaknemo se tudi značilnosti skupinskega dela v obeh izbranih državah. Opisana je komunikacija v Sloveniji in na Japonskem. V tretjem delu diplomskega dela smo se na podlagi primerjav odločili prikazati razlike med Japonsko in Slovenijo. Iz primerjav je razvidno, da morda res ne bi bilo slabo, če bi pred sodelovanjem bili seznanjeni z drugačnim delovanjem držav, s katerimi delamo. Za Slovenijo bi lahko rekli, da je bolj individualistična, to pomeni, da postavlja posameznika v ospredje in njegovi interesi tako prevladajo nad skupino. Medtem ko je za Japonsko znano, da je precej kolektivistična država, je skupinsko usmerjena, kar pomeni, da odločitve raje sprejemajo kot neka homogena skupina. Vodenje se na vzhodu v primerjavi s Slovenijo pomembno razlikuje. Dotaknemo se poslovnih običajev, ki se vidno razlikujejo od naših. V Sloveniji imamo bolj blage poslovne običaje, na Japonskem se striktno držijo predpisanih poslovnih navad in so zelo užaljeni, če le-ti niso upoštevani. Nazadnje smo opisali tudi predlog za prakso, ki bi mnogim slovenskim podjetjem pomagal k uspešnejšemu poslovanju. Izpostavili smo določene predloge, kot so razni tečaji, izobraževanja, obisk podjetij v tujih državah in prav tako pojasnili, zakaj je pomembno poznavanje kulture za poslovanje s tujimi državami. V sklepu smo opisali naše temeljne ugotovitve in odprte probleme, na katere smo skozi diplomsko delo naleteli.
Keywords: Japonska, Slovenija, stil vodenja, komuniciranje, poslovni običaji
Published in DKUM: 15.10.2021; Views: 531; Downloads: 204
.pdf Full text (1016,50 KB)

6.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, master's thesis

Abstract: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Keywords: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 462; Downloads: 0

7.
Uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja zaposlenega
Janja Lavrač, 2020, master's thesis

Abstract: Usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja ni enostavno. Pogosto gre za izbiro prioritet in sicer ali kariera, ali družina. V naši magistrski nalogi smo raziskali, kako dobro je uravnoteženo zasebno in poslovno življenje zaposlenega, glede na to, da je želja doseči čim višji nivo zadovoljstva na obeh ravneh. Menimo, da so rezultati raziskave očitno pokazali na težavo, ki zadeva čas za zasebnost, katerega pogosto odžira ravno poslovno življenje. Opažamo, da te težave ne postavljamo ravno v ospredje pri delu na kariernem uspehu in kreiranju družine v zasebnem življenju. Poglavitni rezultati naše raziskave so bili, da so splošne prioritete zaposlenih družina in bogastvo, slednja pa je kot večja želja predvsem pri mlajših od 25 let. V povprečju se večina anketirancev umešča v skupino, ki je dosegla željeno stopnjo ravnotežja med zasebnim in poslovnim življenjem. Dejstvo pa je, da to velja le pri polovici zaposlenih in je, kot navajajo drugi viri, v primerjavi z drugimi državami kar za 25% nižje. Z raziskavo, smo ugotovili, da so zaposleni v veliki meri preobremenjeni in da so bolj zadovoljni s poslovnim življenjem kot pa z zasebnim. Pridobljeni podatki kažejo na to, da se premalo (zavednega) časa posveča zasebnemu življenju, zato lahko le-to tudi pogosto najbolj trpi. Sprememba, ki bi jo bilo smiselno uvesti za lažje uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja, je vsekakor uvedba fleksibilnega urnika vsem zaposlenim. Ključna bi bila tudi uvedba delavnic ali priporočil delodajalcem s strani ustreznih institucij, da zaposlene ne preobremenijo z delom, ki ga po končanem delovniku morajo opravljati še doma. Menimo, da bile učinkovite tudi delavnice, ki izboljšujejo sposobnost samouprave lastnega dnevnega urnika, ki nato pozitivno vpliva na čas namenjen aktivnostim, vezanim na zasebno življenje.
Keywords: zasebno življenje, življenjski stil, poslovno življenje, uravnoteženost, zaposleni
Published in DKUM: 14.01.2021; Views: 499; Downloads: 75
.pdf Full text (1,22 MB)

8.
Agilni management človeških virov in agilni stil vodenja
Betina Ivajnšič, 2020, master's thesis

Abstract: Današnje ekonomsko, poslovno in tehnološko okolje organizacij po celem svetu je izjemno hitro spominja. Organizacije se poskušajo odzivati in prilagoditi na te spremembe, da bi lahko zagotovile svoj obstoj tudi v prihodnosti. Namreč, fleksibilne organizacije imajo boljše možnosti za preživetje. Tradicionalno je agilnost opredeljena kot sposobnost hitrega in enostavnega gibanja. V povezavi s managementom človeških virov pa pomeni agilnost sposobnost prilagajanja in razvoja ljudi in procesov, kar je posledica hitrih in nepredvidljivih sprememb v zunanjem in notranjem okolju organizacije. Agilnost v organizaciji obstaja na individualni, strateški in organizacijski ravni in je danes že postaja del vsakdanjika večine organizacij. Namreč, spodbuja organizacijo, da se nauči na spremembe v okolju gledati kot na priložnosti, se na njih hitro odzove in jih spremeni v lastne koristi, ki ji prinašajo konkurenčno prednost na trgu. Z agilno miselnostjo se organizacije osredotočajo na svoje zaposlene, se lažje soočajo z različnimi izzivi, proces učenja in usposabljanja postane hitrejši ter bolj učinkovit, pa tudi na spremembe se odzivajo hitreje in bolj pozitivno. Agilni pristopi in prakse povečujejo fleksibilnost in avtonomija dela, s nenehnim kroženjem povratnih informacij. Delo poteka v samoorganizirajočih funkcionalnih timih, kjer je odločanje razpršeno med delavce in ni več tako centralizirano kot v preteklosti. Avtonomija poviša stopnjo motivacije, motivirani zaposleni pa so bolj uspešni člani tima, in so se tako pripravljeni tudi učiti in so željni tudi sami izboljšati sebe, svoje znanje in sposobnosti, ter s tem tudi svoje delo. Vodja agilne transformacije v organizaciji je agilni vodja, ki spodbuja, pomaga in vodi ostale skozi novosti agilnosti. Po pregledu literature smo potrdili prvo hipotezo, da v organizaciji lahko vzpostavimo agilni management človeških virov. S preverjanjem druge hipoteze smo ugotovili, da agilni management človeških virov zahteva agilnega vodjo kadrovskega oddelka. Tretja hipoteza pa je preverjala, ali agilni management človeških virov vodi k povečanju uspešnosti v organizaciji. Vse tri postavljene hipoteze smo sprejeli. Ne glede na to pa je pomembno izpostaviti, da je pojem agilnost in agilni management precej novo področje, na katerem še ne ostaja veliko praktičnih primerov in še je vedno v začetnih fazah raziskovanja in obravnave. Vsekakor je to področje, ki ostaja odprt problem in je tako tema za nadaljnjo raziskovanje. Na temelju pregleda dostopne znanstvene in strokovne literature smo oblikovali model agilne transformacije za organizacijo in proces razdelili v tri stopnje, ki so načrtovanje agilne transformacije, implementacija agilne transformacije ter zadnja, analiza in vzdrževanje agilne transformacije.
Keywords: management človeških virov, agilnost, agilni management človeških virov, agilni stil vodenja, agilna transformacija
Published in DKUM: 06.11.2020; Views: 953; Downloads: 256
.pdf Full text (1,61 MB)

9.
Vloga stilov vodenja in opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni zavzetosti
Sergeja Jelenko, 2020, master's thesis

Abstract: Gospodarske spremembe in tehnološki napredek vplivata na prepletanje mej med delom in zasebnim življenjem. Zaradi prehoda službenega področja v zasebno se odpirajo razprave o počutju zaposlenih na delovnih mestih in dejavnikih, ki na to vplivajo. Namen raziskave je proučiti dejavnike usklajevanja dela in zasebnega življenja, z osredotočenostjo na oporo nadrejenega in stila vodenja, v povezavi z delovno zavzetostjo. Dodatno smo želeli ugotoviti razlike med različnimi skupinami zaposlenih. Dodatno smo želeli preveriti, kateri stil vodenja je zaznan kot najbolj oporen ter ustrezen v proizvodni organizaciji. Vzorec predstavlja 157 zaposlenih v proizvodni industriji Savinjske regije. Rezultate smo preverili s t-testi in hierarhično regresijsko analizo. Izkaže se, da je ključni dejavnik usklajevanja dela in zasebnega življenja opora nadrejenega, ki pripomore k obogatitvi ter zmanjša konflikt zaradi dela. Obogatitev zaradi dela in transakcijsko vodenje se izkažeta kot napovednika zavzetosti. Vodstveni zaposleni na delovnem mestu doživljajo večjo obogatitev in zavzetost. Zaposleni v režiji so bolj zavzeti od tistih v proizvodnji, na obeh področjih pa sta ustrezna oba stila vodenja. Zaposleni dojemajo vedenje nadrejenega kot oporo, kadar pri vodenju uporablja transformacijsko vodenje in pogojno nagrado pri transakcijskem. Pasivno-izogibajoči stil vodenja pa se povezuje z doživljanjem konflikta zaradi dela in je negativni napovednik opore nadrejenega.
Keywords: konflikt in obogatitev zaradi dela, opora nadrejenega, stil vodenja, delovna zavzetost
Published in DKUM: 23.07.2020; Views: 523; Downloads: 92
.pdf Full text (1,40 MB)

10.
Stilanalyse ausgewählter deutscher und slowenischer politischer blogs
Rok Koštomaj, 2019, master's thesis

Abstract: Dandanašnji je blogerstvo novodobni trend, ki je prisoten tako pri mlajši kot tudi pri starejši generaciji. Izmed številnih podvrst blogov smo izbrali podvrsto politični blog. Politični blogovski zapis spada k presojevalnim besedilom, saj lahko skozenj jasno razberemo avtorjev odnos do tematike. V primerjavi z ostalimi podvrstami blogov, je politični blog bolj podoben poročevalskim žanrom. Njegova temeljna funkcija je interpretiranje, razčlenjevanje in pojasnjevanje aktualnih dogodkov. Bralcu je omogočen vpogled v ozadje različnih političnih dogajanj, avtor pa poleg tega razlaga, vrednoti in ponuja možne rešitve. Blogovske zapise lahko pisci objavljajo na različne načine. Zapis lahko objavijo v tradicionalni obliki časopisnega članka ali v novodobni obliki spletnega bloga. Med njima obstajajo določene razlike. Ena očitna razlika je interaktivnost, saj spletni blogovski zapisi omogočajo medsebojno komunikacijo med sporočevalcem in prejemnikom, pri čemer se bralci na zapis lahko odzovejo. Sporočevalec in prejemnik sta tako v komunikacijskem razmerju, v katerem sporočevalec blogovski zapis objavi, naslovnik pa se naveže nanj s komentarjem. Ta način komunikacije je dialoški, saj poteka obojesmerno. Cilj pričujočega magistrskega dela je analiza in primerjava izbranih nemških in slovenskih političnih blogov. Namen naloge je s pomočjo komparativne analize ugotoviti, katere podobnosti in razlike obstajajo med nemškimi in slovenskimi blogi, tako med obema jezikoma kot med posameznimi avtorji. Naša raziskava vključuje stilno analizo, ki je vitalnega pomena pri sleherni besedilni obravnavi. Pri stilni analizi namreč na tekst pogledamo iz različnih vidikov, ga razčlenimo in analiziramo. S pomočjo holistične analize tako pridemo do odgovorov na številna vprašanja. Vsa obravnavana besedila so analizirana na makro-, mezzo- in mikroravnini. Makrostilostična analiza je celostna analiza, medtem ko sta mezzo- in mikrostilistična analiza podrobni analizi besedila na ravni odstavka in stavka. Pri makrostilistični analizi smo osredinjeni na zunanjo obliko besedila ter splošne značilnosti, medtem ko se pri mikrostilistični analizi natančno posvetimo posameznim besedilnim delom. Izbrana besedila vsebinsko in časovno sovpadajo, saj obravnavajo problematiko migracij, ki je ena izmed osrednjih tem sodobnega časa. V predočeni magistrski nalogi so analizirani štirje politični blogovski zapisi – dva nemška in dva slovenska. Slovenska blogovska zapisa, ki sta bila izbrana za analizo v empiričnem delu, sta: »Cerarjeva budnost in Jelinčičeva grozljivost« Borisa Vezjaka ter N'Tokov »Kateri tujci so zdaj ok«. Nemški besedili pa nosita naslov: »Innenminister Friedrich möchte wieder Grenzkontrollen in der EU« ter »Syrien – der vergessene Krieg«. Njuna avtorja sta Anne Roth in Richard Gutjahr. Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema teoretične vsebine, ki so podstat empiričnega dela. V njem je obravnavana teorija o besediloslovju, kontrastivni tekstologiji, internetu, blogu in njegovi zgodovini, političnem blogu in njegovih lastnostih, ter retoričnih figurah. Nazadnje je predstavljena in opisana še metoda holistične stilne analize, ki je kasneje v empiričnem delu tudi realizirana. Empirični del vsebuje analizo izbranih nemških in slovenskih blogovskih zapisov. Besedila so najprej analizirana na makro ravnini, pri čemer je besedilo obravnavano kot celota. Makrostilistična analiza vsebuje vsebinski pregled, opiše zunanjo obliko blogovskega zapisa, opiše sestavne elemente, razkrije avtorjev namen pisanja, predstavi kompozicijo in strukturo ter opredeli funkcijski stil in stilne plasti.
Keywords: politični blog, kontrastivna tekstologija, stil, komparativna analiza, stilna analiza, makrostilistična analiza, mikrostilistična analiza
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 749; Downloads: 73
.pdf Full text (1,86 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica