1. Pogled hrvaških srednješolcev na tatuje pedagoških delavcev : magistrsko deloLina Kirić, 2025, master's thesis Abstract: Tetoviranje kot telesni izraz postaja del vsakdanje estetike in izgublja nekdanjo stigmo. Kljub širši prisotnosti tatujev pa v poklicih, kot je pedagoški, ostaja vprašanje njihove sprejemljivosti, saj pedagogi poleg poučevanja oblikujejo vrednote in služijo kot vzor mladim. V tem kontekstu se poraja vprašanje, kako hrvaški srednješolci dojemajo tetovaže pri pedagoških delavcih.
V teoretičnem delu opredelimo pojem tatu, zgodovinski razvoj tetoviranja, sodobne trende, stigmatizacijo, vpliv tetovaž v povezavi z otroki, zaposlovanjem v pedagoškem in zdravstvenem sektorju ter možna medicinska tveganja.
V empiričnem delu analiziramo odgovore 330 srednješolcev iz Srednje šole Čakovec. Rezultati raziskave kažejo, da ima večina srednješolcev nevtralno stališče do tetovaž na splošno in pri pedagoških delavcih, kar se tiče njihove strokovnosti, avtoritete, pričakovanj po tradicionalnem videzu. Poleg tega rezultati kažejo, da šolski program srednješolcev le v manjšem obsegu vpliva na njihova stališča o tetoviranih osebah.
Ugotovitve kažejo na premik v dojemanju tetovaž, ki so vse manj povezane s predsodki. Mladi izkazujejo večjo toleranco do tetoviranih, tudi pedagoških delavcev, kar odpira vprašanje vpliva zunanjega videza na odnose v šolstvu in pomena vsebine pred zunanjostjo v družbi.
Keywords: tetovaže, stigmatizacija, pedagoški delavci, srednješolci, telesna identiteta
Published in DKUM: 12.08.2025; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (2,99 MB) |
2. Stigmatizacija alkoholizma pri ženskahMaša Robnik Pirmanšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Čezmerno uživanje alkohola je resen družbeni in zdravstveni problem, ki povečuje tveganje za različne bolezni, psihične motnje in odvisnost, pri čemer se družbena percepcija pitja pogosto razlikuje med spoloma. Ženske, ki trpijo zaradi odvisnosti od alkohola, so pogosto strožje obsojane in se bojijo stigmatizacije, kar otežuje iskanje pomoči in vpliva na njihov proces okrevanja. Namen zaključnega dela je analizirati problem stigmatizacije žensk, odvisnih od alkohola, na podlagi pregleda literature.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in SAGE. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Od 803 rezultatov smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da so ženske, ki se soočajo z alkoholizmom, pogosto podvržene stigmatizaciji in družbenemu obsojanju. Stigma otežuje proces okrevanja in zdravljenja žensk z motnjami uživanja alkohola in vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
Razprava in Zaključek: Stigma žensk, odvisnih od alkohola, predstavlja oviro pri iskanju pomoči ter procesih zdravljenja in okrevanja. S povečanjem ozaveščenosti o tej problematiki ter odpravo negativnih stereotipov lahko ustvarimo bolj podporno okolje, ki ženskam omogoča, da spregovorijo o svojih težavah in poiščejo ustrezno pomoč.
Keywords: stigmatizacija, ženske, alkoholizem, odvisnost, diskriminacija
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 63
Full text (433,13 KB) |
3. Doživljanje stigmatizacije pri osebah z bipolarno afektivno motnjoSara Tjukajev, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Bipolarna motnja je motnja razpoloženja, pri kateri gre za izmenjavo manične in depresivne epizode. Osebe z bipolarno afektivno motnjo so pogosto izpostavljene stigmatizaciji, kar vpliva na njihovo kakovost življenja in vsakodnevno delovanje. Namen zaključnega dela je na osnovi pregleda znanstvene literature analizirati, kako osebe z bipolarno afektivno motnjo doživljajo stigmatizacijo.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Potek iskanja literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Sintezo podatkov smo naredili s pomočjo vsebinske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da stigmatizacija zelo vpliva na osebe z bipolarno afektivno motnjo in na njihovo vsakdanje življenje. Posledice pušča tako v zasebnem kot socialnem življenju.
Razprava in zaključek: Osebe z bipolarno motnjo doživljajo stigmatizacijo v obliki občutkov osamljenosti, nemoči, sramu, neenakosti, nepravičnosti; izogibajo se stresnim situacijam, se socialno izolirajo in ne vedo, komu lahko zaupajo. Okolica jih vrednoti negativno; ima jih za drugačne, nepredvidljive in agresivne. Osebe se zaradi stigme pogosto socialno izolirajo in zaprejo vase. Vse to so razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno dodatno informirati in izobraževati ter poudarjati razumevanje oseb z bipolarno motnjo.
Keywords: bipolarna afektivna motnja, doživljanje, stigmatizacija
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 62 (1 vote)
Full text (1,05 MB) |
4. Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem : magistrsko deloTjaša Lah, 2024, master's thesis Abstract: Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami predstavlja kompleksen in spregledan pojav v sodobni družbi, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za razumevanje dinamike moči in vpliva, ki oblikujejo socialne lestvice. Namen magistrskega dela je bil pridobiti globlji vpogled v problematiko stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo, oblike, vzroke in posledice stigmatizacije, raziskali različne podskupine otrok s posebnimi potrebami in pristope k preventivi, preprečevanju in obvladovanju stigmatizacije v vzgojno izobraževalnih sistemih. V empiričnem delu smo na populaciji 120 osmošolcev iz osmih šol na Kozjanskem raziskali stališča, mnenja in obnašanja do svojih vrstnikov s posebnimi potrebami. Analiza rezultatov je potrdila prisotnost stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. Ugotovili smo, da se stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem pojavlja v različnih oblikah, vključno s socialnim izključevanjem. Osmošolci imajo do otrok s posebnimi potrebami različna mnenja in stališča, predvsem da so nepredvidljivi, da ne obvladujejo svojega vedenja in da so nesamostojni. Statistično pomembnih razlik med izbranimi podskupinami otrok (gibalno ovirani učenci, učenci s čustveno vedenjskimi motnjami in učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja) nismo zasledili. Statistično pomembne razlike glede na spol osmošolcev so redko prisotne.
Keywords: stigmatizacija, otroci s posebnimi potrebami, zaznamovanost, inkluzija
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 7; Downloads: 99
Full text (1,61 MB) |
5. Stigmatizacija kot razlog za neprijavo nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaša Sedej, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi se osredotočamo na problematiko nasilja v družini (NVD), ki predstavlja globalno težavo, neodvisno od ekonomskega, družbenega ali kulturnega položaja posameznika. Nasilje se kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, spolnim in psihičnim nasiljem znotraj družinskih celic ali intimnih odnosov. Poudarek je na vplivu stigmatizacije na žrtvino neprijavo nasilja, saj družbena stigma in predsodki ustvarjajo ozračje strahu, sramu in izolacije, kar žrtve pogosto odvrača od iskanja pomoči in prijavljanja nasilja.
Analizirali smo, kako stereotipi in napačne družbene predstave o žrtvah NVD prispevajo k njihovi izolaciji in pomanjkanju podpore ter kako lahko težava nastane, ko pozornost namenimo le žrtvam, ki so nasilje že prijavile in pozabimo na tiste, ki iz različnih razlogov tega ne storijo. Mnoge žrtve zaradi stigmatizacije in sramu ostanejo tiho in o nasilju ne spregovorijo, kar povzroča resne posledice na njihovo duševno in fizično zdravje.
V nalogi predlagamo strategije za povečanje stopnje prijav NVD, ki vključujejo izboljšanje izobraževalnih vsebin o NVD za različne starostne skupine, večjo preventivo s strani policije in naključne obiske centrov za socialno delo (CSD) v družinah, da se zazna morebitno nasilje. Poudarjamo pomen ozaveščanja, izobraževanja in podpore skupnosti za zmanjšanje stigmatizacije žrtev NVD. Prav tako izpostavljamo ključno vlogo multidisciplinarnega sodelovanja med pravosodnimi organi, zdravstvenimi ustanovami, CSD, nevladnimi organizacijami in mediji pri zagotavljanju celovite podpore žrtvam.
Cilj naloge je opozoriti na potrebo po razbijanju stigme, ki obdaja žrtve NVD, in izboljšanju sistemov podpore za žrtve, s ciljem spodbujanja prijavljanja nasilja in zagotavljanja učinkovite pomoči žrtvam na njihovi poti okrevanja. Skozi analizo literature in raziskav smo dokazali, da je mogoče z izobraževanjem, ozaveščanjem in podporo ključno prispevati k zmanjšanju incidenc NVD in podpreti žrtve v procesu celjenja fizičnih in duševnih ran in vračanja v normalno življenje.
Keywords: nasilje v družini, stigmatizacija, neprijava nasilja, žrtve, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.04.2024; Views: 341; Downloads: 149
Full text (658,87 KB) |
6. Stigmatizacija gluhih in naglušnih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePia Makuc, 2023, undergraduate thesis Abstract: Gluhi in naglušni se zaradi svoje invalidnosti v življenju spopadajo z različnimi težavami. Okvara sluha spremeni življenje tako gluhi oziroma naglušni osebi kot tudi njeni družini, saj je potrebno veliko učenja, motiviranja in prilagajanja, da se oseba z okvaro sluha čim bolj uspešno integrira v družbo. Zaradi okvare sluha so gluhi in naglušni s strani slišečih pogosto diskriminirani, kar jim povzroča občutek neenakosti in socialne izključenosti. Gluhim in naglušnim se v veliko primerih ne priznava invalidnosti, to pa povečuje njihovo stigmatizacijo. Velik problem jim predstavlja komunikacijska prepreka, saj zaradi oteženega navezovanja stikov pogosto občutijo družbeno izključenost in izolacijo. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi za lažje razumevanje obravnavane tematike. V nadaljevanju je opisana vloga družbeno nadzorstvenih mehanizmov, ki so ključnega pomena za uspešno integracijo v družbo. Izbrani in opisani so trije najpomembnejši mehanizmi. Ker je stigma gluhih in naglušnih prisotna na vseh področjih njihovega življenja, je opisano in predstavljeno nekaj področij pri katerih pride najbolj do izraza. Na koncu teoretičnega dela so opisane posledice diskriminiranja in družbenega izključevanja, ki veljajo tako za gluho kot tudi ostalo populacijo. Za bolj podrobno analizo obravnavane tematike in preverjanje hipotez je bil v empiričnem delu diplomske naloge pripravljen vprašalnik, ki je bil namenjen izključno gluhi in naglušni populaciji. Ugotovitve empiričnega dela so potrdile diskriminacijo gluhih in naglušnih še zlasti na področju iskanja zaposlitve. Na koncu je glede na teorijo in rezultate ankete napisana razprava. V zaključku je podana kritika diplomske naloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: gluhi in naglušni, gluhota, naglušnost, stigmatizacija, diskriminacija, socialna izključenost, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.09.2023; Views: 561; Downloads: 139
Full text (1,85 MB) |
7. Stigmatizacija oseb obolelih za COVIDOM-19Maja Veingerl, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Stigma je pojav, kjer družba označuje posameznika zaradi drugačnosti, v pomenu zdravja pa, da je skupina ljudi z enako boleznijo diskriminirana ali negativno označena zaradi znane povezave z določeno boleznijo. Stigmatizacija nastane zaradi strahu pred neznanim, kot je bil tudi izbruh COVID-19. Namen zaključnega dela je bil raziskati pojavnost stigmatizacije v obdobju bolezni COVID-19.
Metode: V namen pisanja zaključnega dela je bil uporabljen pregled literature na temo stigmatizacije obolelih za COVID-19. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z uporabo metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter ustreznega iskalnega niza smo iskanje literature izvedli v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Science Direct.
Rezultati: V analizo smo vključili 9 člankov, ki smo jih izbrali med 1170, najdenih v bazah. Raziskave, uporabljene v zaključnem delu, so dokazovale pojav negativne označbe posameznikov ali skupine v obliki stigmatizacije zaradi okužbe ali prebolelosti COVID-19.
Razprava in zaključek: Po pregledu literature smo ugotovili pojav stigmatizacije pri posameznikih in skupinah z različnimi lastnostmi, ki so se okužili s COVID-19 ali ga preboleli, kot negativno označbo. Nadaljnje raziskave so ključnega pomena za razumevanje in obvladovanje stigmatizacije ob pojavih novih bolezni.
Keywords: stigmatizacija, covid-19, obolele osebe, vpliv.
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 498; Downloads: 88
Full text (1,12 MB) |
8. Vpliv stigmatizacije na turiste (na potovanjih) v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijaLara Praznik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Stigmatizacija je proces etiketiranja posameznikov ali družbenih skupin na podlagi nekaterih očitnih značilnosti in lastnosti oseb, ki niso nujno resnične oziroma so preveč posplošene. Rezultat stigmatizacije so močne stigme, ki so vžgane v telo in dušo posameznika ter vplivajo na njegovo delovanje v družbi. Ljudje v svojem življenju nastopamo v različnih družbenih vlogah, ki so pogostokrat stigmatizirane zaradi površinskega odnosa do razumevanja sveta in družbenih procesov v njem. Turizem je večdimenzionalen pojav v mobilni družbi, ki ne more imeti samo ene razlage, saj je rezultat takih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki ne morejo biti odvisni zgolj od stigmatiziranih podob sveta. Znotraj mobilne družbe posamezniki nastopajo tudi v vlogi turista. Turisti v družbi predstavljajo svojo družbeno podskupino, ki je stigmatizirana zaradi nekaterih izrazitih skupnih značilnosti posameznikov v njej. Turist kot oseba lahko v procesu stigmatizacije nastopa kot nosilec stigem ali stigmatizator. V naši diplomski nalogi smo proučevali stigmatizirano vlogo turista in njegov status v družbi, poiskali in s pomočjo socioloških in antropoloških teorij analizirali primere stigem v turizmu, raziskovali, kako turisti na potovanjih dojemajo stigmatizacijo, ter identificirali in skušali razviti scenarije za spoprijemanje z družbenimi stigmami za turiste v turizmu. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko različni posamezniki različno občutijo in doživljajo stigmo. Zatorej ne obstaja samo en možen način spoprijemanja s stigmo, ampak je teh več. V naši raziskavi smo tako na podlagi refleksij naših informatorjev razvili več možnih scenarijev spoprijemanja s stigmo na treh ravneh; na ravni posameznika, ponudnika in destinacije. Scenariji ponujajo možne načine spoprijemanja s stigmo v realnem svetu.
Keywords: turist, stigmatizacija, stigma, mobilnost, medkulturno srečanje
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 631; Downloads: 111
Full text (1,05 MB) |
9. Stigmatizacija mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem s strani študentovTeja Širovnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Samopoškodovalno vedenje se pogosto pojavlja v današnjem času, predvsem pri mladostnikih. Je tema, o kateri se ne govori dovolj, kar privede do pojava stigme do oseb, ki se tega dejanja poslužujejo, in sicer tako s strani splošne populacije kot tudi s strani zdravstvenih delavcev. Odklonilno vedenje zdravstvenih delavcev ima močan vpliv na mladostnike, ki se samopoškodujejo, saj to pogosto privede do tega , da si le-ti ne poiščejo potrebno pomoči.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela v teoretičnem delu, podatke za raziskavo pa smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo študente zdravstvenih ved ter študente drugih študijskih smeri UM.
Rezultati: V anketi je sodelovalo 139 študentov od tega 57 % študentov obiskuje študijsko smer zdravstvenih ved, 43 % študentov pa obiskuje kakšno drugo smer študija. Ugotovili smo, da bi se mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem namerno skušalo izogibati 9 % študentov zdravstvene nege ter 16 % študentov drugih študijskih smeri.
Razprava in sklep: V raziskavi smo ugotovili, da je odnos študentov zdravstvenih ved nekoliko boljši do tistih mladostnikov, ki se samopoškodujejo, kot s strani študentov drugih ved. Prav tako smo ugotovili, da so študentje moškega spola bolj nagnjeni k stigmatiziranju mladostnikov, ki se samopoškodujejo. Menimo, da bi se o samopoškodovanju bilo potrebno več pogovarjat in da bi se moralo opraviti več raziskav na to temo.
Keywords: samopoškodovanje, stigmatizacija, študentje
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 838; Downloads: 142
Full text (486,10 KB) |
10. Pogledi ljudi na izobraževanje in izobraženostSandra Bundalo, 2020, undergraduate thesis Abstract: Kakovost življenja je odvisna od prirojenih in pridobljenih sposobnosti, na katere imajo posamezniki različen pogled. Temeljni pogoj za uspešen razvoj posameznika je zdrav organizem. Človekova osebnost se razvije pri procesu vzgoje, s katero je prepleteno izobraževanje. Poznamo različne vrste izobraževanja in različne izobraževalne programe. Bistvo vsega pa je, da ta proces prinaša pozitivne spremembe v človekovem življenju in vedenju. Glede na stopnjo izobrazbe se razlikujejo tudi stopnje zaposlenosti in različne ovire v osebnem ter v poklicnem razvoju. Vse to pa posledično vodi do socialne neenakosti in posledično stigmatizacije.
Keywords: izobraževanje, izobrazba, zaposlenost, zdravje, stigmatizacija
Published in DKUM: 23.12.2020; Views: 854; Downloads: 92
Full text (792,10 KB) |
