Search the digital library catalog

Abstract: V diplomski nalogi se osredotočamo na problematiko nasilja v družini (NVD), ki predstavlja globalno težavo, neodvisno od ekonomskega, družbenega ali kulturnega položaja posameznika. Nasilje se kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, spolnim in psihičnim nasiljem znotraj družinskih celic ali intimnih odnosov. Poudarek je na vplivu stigmatizacije na žrtvino neprijavo nasilja, saj družbena stigma in predsodki ustvarjajo ozračje strahu, sramu in izolacije, kar žrtve pogosto odvrača od iskanja pomoči in prijavljanja nasilja. Analizirali smo, kako stereotipi in napačne družbene predstave o žrtvah NVD prispevajo k njihovi izolaciji in pomanjkanju podpore ter kako lahko težava nastane, ko pozornost namenimo le žrtvam, ki so nasilje že prijavile in pozabimo na tiste, ki iz različnih razlogov tega ne storijo. Mnoge žrtve zaradi stigmatizacije in sramu ostanejo tiho in o nasilju ne spregovorijo, kar povzroča resne posledice na njihovo duševno in fizično zdravje. V nalogi predlagamo strategije za povečanje stopnje prijav NVD, ki vključujejo izboljšanje izobraževalnih vsebin o NVD za različne starostne skupine, večjo preventivo s strani policije in naključne obiske centrov za socialno delo (CSD) v družinah, da se zazna morebitno nasilje. Poudarjamo pomen ozaveščanja, izobraževanja in podpore skupnosti za zmanjšanje stigmatizacije žrtev NVD. Prav tako izpostavljamo ključno vlogo multidisciplinarnega sodelovanja med pravosodnimi organi, zdravstvenimi ustanovami, CSD, nevladnimi organizacijami in mediji pri zagotavljanju celovite podpore žrtvam. Cilj naloge je opozoriti na potrebo po razbijanju stigme, ki obdaja žrtve NVD, in izboljšanju sistemov podpore za žrtve, s ciljem spodbujanja prijavljanja nasilja in zagotavljanja učinkovite pomoči žrtvam na njihovi poti okrevanja. Skozi analizo literature in raziskav smo dokazali, da je mogoče z izobraževanjem, ozaveščanjem in podporo ključno prispevati k zmanjšanju incidenc NVD in podpreti žrtve v procesu celjenja fizičnih in duševnih ran in vračanja v normalno življenje.  
Keywords: nasilje v družini, stigmatizacija, neprijava nasilja, žrtve, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.04.2024; Views: 341; Downloads: 111
Full text (658,87 KB)

Abstract: Uvod: Stigma je pojav, kjer družba označuje posameznika zaradi drugačnosti, v pomenu zdravja pa, da je skupina ljudi z enako boleznijo diskriminirana ali negativno označena zaradi znane povezave z določeno boleznijo. Stigmatizacija nastane zaradi strahu pred neznanim, kot je bil tudi izbruh COVID-19. Namen zaključnega dela je bil raziskati pojavnost stigmatizacije v obdobju bolezni COVID-19. Metode: V namen pisanja zaključnega dela je bil uporabljen pregled literature na temo stigmatizacije obolelih za COVID-19. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z uporabo metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter ustreznega iskalnega niza smo iskanje literature izvedli v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Science Direct. Rezultati: V analizo smo vključili 9 člankov, ki smo jih izbrali med 1170, najdenih v bazah. Raziskave, uporabljene v zaključnem delu, so dokazovale pojav negativne označbe posameznikov ali skupine v obliki stigmatizacije zaradi okužbe ali prebolelosti COVID-19. Razprava in zaključek: Po pregledu literature smo ugotovili pojav stigmatizacije pri posameznikih in skupinah z različnimi lastnostmi, ki so se okužili s COVID-19 ali ga preboleli, kot negativno označbo. Nadaljnje raziskave so ključnega pomena za razumevanje in obvladovanje stigmatizacije ob pojavih novih bolezni.
Keywords: stigmatizacija, covid-19, obolele osebe, vpliv.
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 498; Downloads: 78
Full text (1,12 MB)

Abstract: Uvod: Samopoškodovalno vedenje se pogosto pojavlja v današnjem času, predvsem pri mladostnikih. Je tema, o kateri se ne govori dovolj, kar privede do pojava stigme do oseb, ki se tega dejanja poslužujejo, in sicer tako s strani splošne populacije kot tudi s strani zdravstvenih delavcev. Odklonilno vedenje zdravstvenih delavcev ima močan vpliv na mladostnike, ki se samopoškodujejo, saj to pogosto privede do tega , da si le-ti ne poiščejo potrebno pomoči. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela v teoretičnem delu, podatke za raziskavo pa smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo študente zdravstvenih ved ter študente drugih študijskih smeri UM. Rezultati: V anketi je sodelovalo 139 študentov od tega 57 % študentov obiskuje študijsko smer zdravstvenih ved, 43 % študentov pa obiskuje kakšno drugo smer študija. Ugotovili smo, da bi se mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem namerno skušalo izogibati 9 % študentov zdravstvene nege ter 16 % študentov drugih študijskih smeri. Razprava in sklep: V raziskavi smo ugotovili, da je odnos študentov zdravstvenih ved nekoliko boljši do tistih mladostnikov, ki se samopoškodujejo, kot s strani študentov drugih ved. Prav tako smo ugotovili, da so študentje moškega spola bolj nagnjeni k stigmatiziranju mladostnikov, ki se samopoškodujejo. Menimo, da bi se o samopoškodovanju bilo potrebno več pogovarjat in da bi se moralo opraviti več raziskav na to temo.
Keywords: samopoškodovanje, stigmatizacija, študentje
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 838; Downloads: 129
Full text (486,10 KB)

Abstract: Izhodišče: Luskavica je kronična, neozdravljiva in nenalezljiva kožna bolezen, ki prizadene približno 2 % populacije. Je ena izmed najbolj stigmatiziranih kožnih bolezni, osebe z luskavico so tako velikokrat deležne zavrnitve s strani okolice. Odklonilno vedenje okolice pomembno vpliva na vse vidike življenja osebe z luskavico. Potrebno je izboljšati ozaveščenost, da bi tako zmanjšali raven stigmatizacije oseb, ki bolehajo za luskavico. Metode: V teoretičnem delu raziskave smo uporabili deskriptivno metodo dela. Z anketiranjem študentov vseh stopenj študija zdravstvenih ved in vseh stopenj študija elektrotehnike, računalništva in informatike smo pridobili podatke za empirični del raziskave. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 133 študentov zdravstvenih ved in študentov elektrotehnike, računalništva in informatike. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da 87 % vseh anketiranih študentov meni, da luskavica ni nalezljiva bolezen. Prav tako smo ugotovili, da bi z osebo, ki boleha za luskavico, z veseljem prijateljevalo 95 % študentov zdravstvenih ved in 82 % študentov elektrotehnike, računalništva in informatike. Zaključek: Odnos do oseb z luskavico se razlikuje glede na smer študija, nekoliko boljše rezultate so tako dosegli študenti zdravstvenih ved. Prav tako se odnos do oseb z luskavico razlikuje glede na prejšnje izkušnje z osebo z luskavico, saj so boljše rezultate dosegli študenti, ki osebo z luskavico poznajo. Želimo si, da bi se o luskavici med širšo javnostjo več govorilo ter da bi bilo na temo luskavice in stigmatizacije te bolezni izvedenih več raziskav.  
Keywords: luskavica, stigmatizacija, študenti
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 1378; Downloads: 215
Full text (1,06 MB)

Abstract: Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju in stigmatizacija duševnih motenj so področja, ki so v Sloveniji pomanjkljivo raziskana. Zanimalo nas je, kako je z omenjeno problematiko med slovenskimi študenti, natančneje pa smo preučevali dejavnike stališč do iskanja pomoči, povezanost le-teh s pismenostjo o duševnem zdravju, stigmatizacijo duševnih motenj ter stališči do depresije in samomora. Vzorec udeležencev je zajemal 331 študentov različnih študijskih smeri in za pridobivanje podatkov smo uporabili več merskih instrumentov. Ugotovili smo, da večina študentov izraža sprejemljiva stališča do iskanja psihološke pomoči, ki pozitivno korelirajo s pismenostjo o duševnem zdravju in sprejemljivimi stališči do depresije. Sprejemljiva stališča do iskanja pomoči pozitivno korelirajo tudi s starostjo. Sprejemljiva stališča so negativno povezana s stigmatizacijo duševnih motenj, korelacija s stališči do samomora pa ni dosegla nivoja statistične značilnosti. Rezultati so pokazali tudi, da so študenti medicine in psihologije bolj odprti do formalnih oblik pomoči kot študenti drugih študijskih smeri. Enako velja za študente, ki bolje poznajo različne vire pomoči, imajo do njih boljši dostop, oziroma so se s psihološkimi storitvami v preteklosti že srečali. Študija ponuja zanimiv vpogled v poznavanje različnih vidikov duševnega zdravja med mladimi odraslimi in je lahko odlično izhodišče za prihodnje raziskovanje tega področja.
Keywords: stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju, stigmatizacija duševnih motenj, depresija, samomor
Published in DKUM: 14.11.2019; Views: 1722; Downloads: 277
Full text (1,10 MB)