1. Confronting SARS-CoV-2 infection : patients’ experience in the first pandemic wave - cross-sectional studyMaja Sočan, Vanja Erčulj, 2022, original scientific article Abstract: The aim of the study was to investigate the real-life experience of persons infected with SARS-CoV-2 in Slovenia in the first pandemic wave and how the buffering effect of social and informational support affected negative feelings. We used a self-administrated questionnaire. There were 1182 eligible notified cases with the response rate 64.9%. At least 62% of responders were able to follow the isolation rules, while 21.1% did not or could not organize their living separately from other household members. The main providers during the isolation period were close family members. The most prevalent emotion in our study was worry (70.3%) and fear (37.6%). Worry and fear during the illness were less probable for men than women, but more probable for older patients. Participants with strong emotional support had lower odds of being sad. Those who were exposed to a larger number of sources of information had higher odds of being worried. Those patients who used a higher number of more credible sources of information had higher odds of being afraid during illness. Pets did not play a special role in psychological well-being. The role of the media and public health communications should be explored further to achieve an improved response.
Keywords: COVID-19, first pandemic wave, isolation, information, social support, feelings, stigma
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 147; Downloads: 22
 Full text (1,32 MB)
This document has many files! More... |
2. Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijoAnja Janžur, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene in spremeni življenje tako pacientu kot njegovim svojcem. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv izobrazbe na odnos medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo.
Metode: Uporabili smo sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature, vključno z metodo kompilacije. Upoštevali smo smernice po PRISMA diagramu. Za kritično oceno raziskav smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institute. Podatke smo prikazali s tematsko analizo.
Rezultati: Od identificiranih 2.259 raziskav smo jih za končno analizo izbrali sedem, od tega 5 presečnih raziskav in 2 sistematični raziskavi, nato pa smo v nadaljevanju s pomočjo analize določili glavno kategorijo, kategorijo, podkategorije in proste kode. Naslov glavne kategorije je »Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo«, sledi ji kategorija »Vpliv dejavnikov na percepcijo medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo« ter nato podkategoriji z naslovoma »Pozitivni dejavniki …« in »Negativni dejavniki …«.
Razprava in sklep: V poklicu psihiatrične zdravstvene nege se medicinska sestra vsakodnevno srečuje z različnimi pacienti, pri čemer je bistvenega pomena njeno nenehno izobraževanje ter vzpostavitev primernega odnosa do pacientov, ki temelji na zaupanju in spoštovanju.
Keywords: duševne motnje, psihiatrična zdravstvena nega, terapevtski odnos v psihiatrični zdravstveni negi, stigma v psihiatrični zdravstveni negi
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 190; Downloads: 56
Full text (1,65 MB) |
3. Vpliv stigmatizacije na turiste (na potovanjih) v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijaLara Praznik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Stigmatizacija je proces etiketiranja posameznikov ali družbenih skupin na podlagi nekaterih očitnih značilnosti in lastnosti oseb, ki niso nujno resnične oziroma so preveč posplošene. Rezultat stigmatizacije so močne stigme, ki so vžgane v telo in dušo posameznika ter vplivajo na njegovo delovanje v družbi. Ljudje v svojem življenju nastopamo v različnih družbenih vlogah, ki so pogostokrat stigmatizirane zaradi površinskega odnosa do razumevanja sveta in družbenih procesov v njem. Turizem je večdimenzionalen pojav v mobilni družbi, ki ne more imeti samo ene razlage, saj je rezultat takih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki ne morejo biti odvisni zgolj od stigmatiziranih podob sveta. Znotraj mobilne družbe posamezniki nastopajo tudi v vlogi turista. Turisti v družbi predstavljajo svojo družbeno podskupino, ki je stigmatizirana zaradi nekaterih izrazitih skupnih značilnosti posameznikov v njej. Turist kot oseba lahko v procesu stigmatizacije nastopa kot nosilec stigem ali stigmatizator. V naši diplomski nalogi smo proučevali stigmatizirano vlogo turista in njegov status v družbi, poiskali in s pomočjo socioloških in antropoloških teorij analizirali primere stigem v turizmu, raziskovali, kako turisti na potovanjih dojemajo stigmatizacijo, ter identificirali in skušali razviti scenarije za spoprijemanje z družbenimi stigmami za turiste v turizmu. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko različni posamezniki različno občutijo in doživljajo stigmo. Zatorej ne obstaja samo en možen način spoprijemanja s stigmo, ampak je teh več. V naši raziskavi smo tako na podlagi refleksij naših informatorjev razvili več možnih scenarijev spoprijemanja s stigmo na treh ravneh; na ravni posameznika, ponudnika in destinacije. Scenariji ponujajo možne načine spoprijemanja s stigmo v realnem svetu.
Keywords: turist, stigmatizacija, stigma, mobilnost, medkulturno srečanje
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 631; Downloads: 102
Full text (1,05 MB) |
4. Stigma in diskriminacija pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami : magistrsko deloKatja Zemljič, 2022, master's thesis Abstract: Obstaja več vrst diskriminacije, med najbolj znanimi so diskriminacije na podlagi spola, starosti, rase itd. Z vsemi prej omenjenimi se prekriva kategorija, ki zajema posebne potrebe. Te so lahko vidne ali nevidne, kar otežuje njihovo klasifikacijo, vendar ne glede na njihovo vidnost osebe s posebnimi potrebami občutijo diskriminacijo v različnih okoljih in situacijah. Kot primer diskriminacij bi izpostavili mikroagresije, kjer gre za dejanja in vedenja, ki so mišljena dobronamerno, vendar so lahko diskriminatorna (npr. pretirana pomoč). Cilj obstoječega dela je proučiti diskriminacijo in stigmo pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami ter ugotoviti, ali obstajajo razlike. V vzorcu je bilo 106 oseb, od tega 20 oseb z vidno in 86 oseb z nevidno posebno potrebo. V vprašalniku smo preverjali občutke mikroagresij in avtostigme ter izkušnje diskriminacije. Ugotovili smo, da osebe z nevidnimi posebnimi potrebami doživljajo več diskriminacije kot osebe z vidnimi posebnimi potrebami. Prav tako smo odkrili primere mikroagresij ter tudi primerjali okolja glede na količino diskriminacije – največ diskriminacije so udeleženci doživljali v delovnem okolju. Razlik med spoloma in v količini mikroagresij ter povezave med avtostigmo in razkritjem nismo potrdili. Najbolj verjetna razlaga za zavrnitev hipotez je predvsem vzorec ter tudi okolje in vpliv pandemije ter morda tudi pojmovanje posebnih potreb. Kljub pomanjkljivostim raziskave smo odkrili, da je diskriminacija prisotna in bi bilo proti njej treba ukrepati predvsem preko izobraževanja oseb v javnih sistemih (šolstvu, zdravstvu itd.), saj do diskriminacije največkrat prihaja zaradi nezavedanja lastnih predsodkov ter pomanjkanja izobrazbe.
Keywords: posebne potrebe, stigma, diskriminacija, mikroagresije
Published in DKUM: 23.05.2022; Views: 1001; Downloads: 164
Full text (1,31 MB) |
5. Sociološka analiza menstruacije kot specifike vsakdanjega življenja ženskPetra Premrl, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo menstruacijo kot specifiko vsakdanjega življenja žensk. Pripravljen je pregled teoretičnih smeri, ki obravnavajo odnos in razlike med spoloma ter pregled dojemanja menstruacije in ženskega telesa s strani družbe in posameznic od obdobja antike do danes. Delo se dotakne ekonomskega položaja žensk in njegovega vpliva na potrošnjo sanitetnih izdelkov, povezanih z menstruacijo. Namen empiričnega dela naloge je predstaviti stališča študentk do razlik med spoloma in menstruacije ter njenega vpliva na vsakdanje življenje. Raziskava s pripravo, izvedbo in analizo ankete je bila izvedena na vzorcu 408 študentk iz različnih visokošolskih ustanov. Za analizo podatkov smo uporabili analitično sintetični pristop ter deskriptivno statistiko. Analiza podatkov je pokazala, so študentke ozaveščene o obstoju fizioloških in psiholoških razlik med spoloma in da menstrualne stigme in tabuji vplivajo na informiranje o menstruaciji. Študentke se o njej najlažje in najkvalitetnejše pogovarjajo z ženskimi sorodnicami ali prijateljicami oziroma sovrstnicami. Dojemanje menstruacije med študentkami ni negativno, kažejo pa se njene negativne posledice na njihovo vsakdanje življenje, saj se več kot polovica respondentk (51,5 odstotka) zaradi menstruacije občasno izogiba nekaterim aktivnostim in 39 odstotkov jih ima občutek, da morajo menstruacijo skrivati. Menstruacijo najbolj povezujejo z odsotnostjo nosečnosti, bolečinami, zdravjem ter kot dokazovanje reprodukcijske sposobnosti, kar kaže, da je njeno dojemanje močno povezano z opravljanjem reprodukcijske vloge ženske.
Keywords: ženske, spol, menstruacija, stigma, tabu, socioekonomski položaj
Published in DKUM: 20.01.2022; Views: 828; Downloads: 105
Full text (786,53 KB) |
6. Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslostiViktorija Majger, 2020, master's thesis Abstract: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi.
V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva.
Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Keywords: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Published in DKUM: 26.10.2020; Views: 1165; Downloads: 247
Full text (1,81 MB) |
7. Duševno zdravje kot nacionalni kapitalNina Kolar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Duševno zdravje kot nacionalni kapital
Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu, s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznika, družine in skupnosti. Težave v duševnem zdravju so ključni razlog za izgubo produktivnega človeškega kapitala; na delovnih mestih nastajajo visoki stroški zaradi prezentizma in/ali absentizma. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo pomembno zmanjšane prihodke in se pogosteje prezgodaj upokojujejo. Absentizem je družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima ekonomske posledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Posameznikovo duševno stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi in vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi, problemi in doprinaša k skupnosti, v kateri živi, je skrhano in izven ravnovesja. Težave se lahko pojavijo na enem ali več področjih duševnega zdravja. Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji pa so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic, stigma pa negativno vpliva tudi na dostopnost oz. potek zdravstvene obravnave.
Skrb za duševno zdravje družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave že v otroštvu, je dolgoročna naložba družbe. Učinkoviti ukrepi in pristopi na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost. Potrebne pa so tudi aktivnosti v zvezi s promocijo duševnega zdravja v delovnem okolju.
V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega pristopa ter podatkov iz najnovejših raziskav s področja duševnega zdravja predstavili razsežnost problematike duševnega zdravja v Evropski uniji (s poudarkom na stanju v Sloveniji) in ključne izzive ter strateške cilje za njegovo izboljšanje. Predstavili smo obstoječe strateške ukrepe (se z njimi strinjali oz. manj strinjali) in predlagali svoje (dodatne) ukrepe, ki bi jih k obstoječim dodali za večjo, zanesljivo učinkovitost na področju duševnega zdravja posameznikov in družbe v celoti.
Keywords: duševno zdravje, družbeno in godpodarsko breme, ranljive skupine, stigma, ključni izzivi in strateški cilji
Published in DKUM: 10.03.2020; Views: 1504; Downloads: 215
Full text (1,66 MB) |
8. Vloga šole pri socialnem izključevanju uporabnikov drogBarbara Erjavec, 2019, master's thesis Abstract: Droge so danes globalen problem. Zaradi vse večje razširjenosti drog je ta posledično precej razširjena tudi med mladostniki. Droge so danes lahko dostopne, ponudba in raznolikost drog sta veliki, mladi pa vse več posegajo po drogah. Ugotavljali smo, da je uporaba drog zaradi svojih učinkov na telo povezana z zmožnostjo učenja, posledično pa z učnim uspehom. Prav tako avtorji navajajo, da so odvisni od drog pogosto marginalizirani in stigmatizirani.
V magistrskem delu nas je zanimala povezava med uporabo drog med srednješolsko mladino v Sloveniji in njihovo marginalizacijo. Raziskovali smo socialno izključenost uporabnikov drog in njihov učni uspeh v času šolanja. Pozornost smo namenili tudi preventivi, ker menimo, da je le-ta v šolah zelo pomembna. V raziskavi smo uporabili intervjuje (bivših) uporabnikov drog, intervjuje s svetovalnimi delavci slovenskih srednjih šol in intervju s svetovalko društva ArsVitae za pomoč uporabnikom drog.
Ugotovitve in teoretične predpostavke pričajo, da se večina mladostnikov z drogo prvič sreča v času šolanja, med vrstniki. Prav tako ugotavljamo pomembnost vrstnikov v času odraščanja, sploh kar se tiče uporabe drog, vrstnikov kot preventivni dejavnik uporabe drog ne zaznavamo. Prav tako ugotavljamo, da je zelo pomembno, katero vrsto droge uporablja posameznik, v kakšni količini in kako pogosto. Vse to vpliva na socialno izključenost in učno uspešnost. Lahko pa posplošimo, da po večini imajo uporabniki drog slabši učni uspeh, marginalizacije pa v srednjih šolah zaenkrat ne zaznavajo, saj je mladostnikom uporabo drog lahko prikriti, primeri težkih odvisnikov, kjer so težave jasno vidne, pa so redki. Šola kot izobraževalna institucija lahko s svojim preventivnim delovanjem pomembno vpliva na uporabo drog med mladostniki. Prav tako je šola prostor, kjer mladostniki preživijo večino svojega časa, oblikujejo se vrstniške skupine, v katerih nemalokrat prihaja tako do stika z drogami, kakor tudi do marginalizacije. Šola lahko s svojimi preventivnimi programi in delovanjem na področju socialne izključenosti pripomore k večji ozaveščenosti uporabe drog med mladostniki in prav tako glede stigme in marginalizacije na področju drog.
Keywords: droge, vrstniki, vrstniške skupine, marginalizacija, stigma, učna uspešnost, preventiva
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 1475; Downloads: 249
Full text (1007,43 KB) |
9. Stališča mladih do žensk brez otrokMojca Pevec Satler, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je raziskan odnos mladih do žensk brez otrok. Opredeljena je družbena vloga ženske, ki je najbolj determinirana z materinstvom. To naj bi predstavljalo temeljno identiteto vsake ženske, ki se prične oblikovati že v otroštvu. Predstavljena so stališča različnih družbenih skupin do (ne)materinstva, hkrati pa so opisani načini soočanja žensk brez otrok z družbeno stigmo in stereotipi. Namen magistrskega dela je predstaviti stališča mladih do žensk brez otrok, hkrati pa ovrednotiti vplive različnih dejavnikov na oblikovanje stališč. Zanimala nas je tudi želja anketirank o prevzemanju materinske vloge v prihodnosti. Raziskava je potekala na vzorcu 154 mladih, starih od 15 do 29 let. Sodelovalo je 29 moških in 125 žensk. Analiza podatkov je pokazala, da so v povprečju stališča mladih na raziskanem vzorcu do žensk brez otrok pozitivna. Razlike v odgovarjanju na vprašanja glede na različne dejavnike pa smo ugotovili s parametričnimi in neparametričnimi preizkusi. Rezultati so pokazali, da so razlike v odgovarjanju na vprašanja statistično značilne pri spolu in stopnji religioznosti. Večina mladih (87,7 %) v raziskavi meni, da vloga vsake ženske ni postati mama. Ženske v raziskavi pa si v večini (86,4 %) želijo postati mame.
Keywords: ženske brez otrok, materinstvo, stališča mladih, stigma, stereotipi
Published in DKUM: 09.10.2019; Views: 1637; Downloads: 184
Full text (1,09 MB) |
10. Vključevanje pacienta z akutno psihozo v okoljeIris Horvat, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča, namen: Akutna psihoza je duševna motnja, pri kateri pacienti doživljajo blodnje in halucinacije. Bolezen prizadene tako ženske kot moške, po navadi med dvajsetim in tridesetim letom. Simptomi bolezni vplivajo na vsa področja človekovega delovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti akutno psihozo in ugotoviti kako pacient doživlja svojo bolezen. Prav tako nas zanima kako se pacient vključuje v socialno okolje in kakšna je pri tem vloga medicinske sestre.
Raziskovalne metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela in kvalitativno raziskovanje. Podatke, ki smo jih potrebovali za izvedbo študije primera, smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultate smo predstavili opisno po časovnih obdobjih.
Rezultati: Z analizo pridobljenih rezultatov in literature smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo bolezenskih znakov psihoze, saj doživljajo vse kot del realnosti. Osebe z akutno psihozo se soočajo s vsakdanjimi problemi, saj so stigmatizirani in odrinjeni na rob družbene lestvice. Socialna vključenost pacientov z akutno psihozo je pomembna za zdravljenje, zato je treba ljudi poučiti o bolezni.
Diskusija in zaključek: O duševnih motnjah, med katerimi je tudi akutna psihoza, je potrebno spregovoriti. Ljudje z akutno psihozo imajo številne težave z vključevanjem v okolico, počutijo se drugačne, svojo bolezen velikokrat tudi prikrivajo, zato se socialno izolirajo od okolice. Vloga medicinske sestre je, da pacienta pouči o njegovi bolezni, da se lažje vključi nazaj v socialno okolje. Pri tem mu mora biti v oporo, pomaga mu pri jemanju terapije in socialni rehabilitaciji.
Keywords: psihoza, stigma, diskriminacija, študija primera, duševno zdravje, psihoterapija
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1748; Downloads: 186
Full text (697,69 KB) |
