1. Vloga spola v stroki revizijeDragana Stojkovikj, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Keywords: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 136; Downloads: 22
 Full text (1,82 MB) |
2. Analiza reprezentacije enakosti spolov v risanki Čebelica Maja : magistrsko deloAdriana Anžel, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava reprezentacijo enakosti spolov – ženskega in moškega glavnega lika v animirani risanki Čebelica Maja. Vzorec raziskave, ki je bil analiziran, je vključeval 78 epizod prve sezone omenjene risanke. Raziskovalni podatki so bili analizirani z metodo analize vsebine. Osredotočili smo se na zastopanost likov in na to, kako sta glavna lika, Maja in Vili, predstavljena glede na različne osebnostne, vedenjske in komunikacijske lastnosti ter izražanje osnovnih čustev. Zanimalo nas je, ali so upodobitve glavnih likov na omenjenih področjih spolno stereotipne in v kolikšni meri. Največje razlike med spoloma so se pojavile v zastopanosti likov, kjer so prevladovali moški liki, in v komunikacijskih lastnostih, kjer je po pogostosti verbalnega izražanja izstopal glavni ženski lik. Rezultati so pokazali, da oba lika zastopata spolno uravnoteženost, saj poudarjata, da lahko tako moški kot ženske izražajo širok spekter osebnostnih, vedenjskih in komunikacijskih lastnosti ter čustev. Vili je bolj pogosto izkazoval tipično žensko vedenje (pasivnost, strah, dvom vase) in bil prikazan na feminiziran način. Pri liku Maje pa smo pogosteje zabeležili bolj maskulinizirane lastnosti (aktivnost, pogum, izražanje mnenja), kar pomeni, da je pogosteje izkazovala tipično moško vedenje. Obenem je glavni moški lik ohranjal nekatere značilne moške lastnosti (žaljenje, hvaljenje), glavni ženski lik pa je ohranjal nekatere značilne ženske lastnosti (ljubeznivost, tolaženje), kar je pripomoglo k razlikovanju med spoloma. Kljub temu je bila enakost spolov v risanki nakazana.
Keywords: spolne vloge, spolni stereotipi, risanka Čebelica Maja, maskulinost in femininost
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 67; Downloads: 13
Full text (5,22 MB) |
3. Percepcija hrvaških uporabnikov socialnih omrežij o spletnih vplivnežih glede na spol in spolne stereotipe : magistrsko deloEna Cilar, 2023, master's thesis Abstract: Na podlagi naraščajoče priljubljenosti digitalnih vplivnežev in močne prisotnosti spolnih stereotipov na Hrvaškem je namen magistrskega dela bil ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšne načine se spolni stereotipi odražajo v kontekstu percepcije digitalnih vplivnežev med hrvaškimi uporabniki socialnih omrežij. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, saj smo podatke zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika ter jih statistično obdelali in interpretirali v skladu s hipotezami in raziskovalnimi vprašanji. Čeprav se med respondenti lahko opazi postopen odmik od spolne stereotipizacije, zlasti med ženskami in nereligioznimi posamezniki, smo ugotovili, da se spolni stereotipi med respondenti še vedno zmerno ohranjajo ter pomembno vplivajo na njihovo dojemanje vplivnežev. Glavna ugotovitev je bila ta, da se spolni stereotipi odražajo tako v sledenju vplivnežem kot v dojemanju njihovih vsebin in priporočil, poleg tega pa je močnejše strinjanje s spolnimi stereotipi bilo povezano z bolj stereotipno percepcijo vplivnežev. Najbolj zaskrbljujoč izsledek raziskave je ta, da med mlajšimi posamezniki ni bil opazen močnejši odmik od spolnih stereotipov kot pri pripadnikih starejših generacij. Na podlagi rezultatov bi na Hrvaškem bilo smiselno spodbujati odpravo spolnih stereotipov že v vrtcih ter na vseh ravneh izobraževanja, poleg tega pa bi tudi vplivneži kot pomembni oblikovalci javnega mnenja lahko osvetlili podano problematiko v svojih vsebinah.
Keywords: spol, spolni stereotipi, usmerjenost po spolu, socialna omrežja, spletni vplivneži
Published in DKUM: 04.03.2024; Views: 1796; Downloads: 33
Full text (2,12 MB) |
4. Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih v SlovenijiLea Krulc, 2023, undergraduate thesis Abstract: Vodenje žensk v managementu se razlikuje od moških vodenjskih pristopov. Čeprav je njihova zastopanost v vodstvenih vlogah manjša, je njihov vodstveni slog edinstven in temelji na specifičnih lastnostih ter sposobnostih. Medtem ko se stil vodenja lahko razlikuje med posameznicami, obstajajo skupne značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri ženskah v vodstvenih vlogah. Te vključujejo empatičen pristop, poudarek na sodelovanju ter sposobnost kritičnega razmišljanja. Ženske na vodstvenih delovnih mestih so se izkazale kot enakovredne, če ne boljše vodje kot moški. Njihova sposobnost za vodenje je podprta z različnimi stili, ki jih uporabljajo. Pristopajo k vodenju z empatijo, kar prispeva k boljši komunikaciji in razumevanju sodelavcev. Prav tako so pogosto bolj naklonjene sodelovalnemu vodenju, kar spodbuja timsko delo in inovativnost. Poleg tega so ženske vodje bolj nagnjene k reševanju konfliktov na konstruktiven način. Kljub temu pa se soočajo z različnimi izzivi v vodstvenih položajih. Med temi so usklajevanje družine s kariero, stereotipi na delovnem mestu ter stekleni strop. Kljub višji izobrazbi ženske včasih zaradi ovir ne kandidirajo za višje pozicije v managementu. Raziskava je pokazala, da je delež žensk v vodstvu v Sloveniji manjši od deleža moških. Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih nekoliko povečeval, je po letu 2019 začel upadati. Slovenija z drugimi EU državami in ugotovili, da sicer zaostaja v zastopanosti žensk v managementu, a ni med najslabšimi. Številne druge evropske države imajo precej višje deleže žensk na vodstvenih položajih pa vendar Slovenija ni med najnižjimi. Izvedena raziskava je pokazala potrebo po ukrepih za zmanjšanje neenakosti spolov na delovnem mestu. V diplomskem delu smo se pretežno osredotočili na raziskovanje stanja, je ta tematika pomembna osnova za nadaljnje preučevanje ukrepov za spodbujanje večje enakosti spolov v vodstvu.
Keywords: management, ženske, vodenje, managerka, Slovenija, neenakost, stereotipi, EU.
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 525; Downloads: 73
Full text (1,81 MB) |
5. Raziskava dejavnikov, ki vplivajo na odločitev študentov za študij računovodstvaNika Pučko, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu na vzorcu študentov visokošolskega strokovnega programa Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru proučujemo vpliv (1) osebnostnih dejavnikov, (2) izkušenj študentov z računovodskim predmetom v prvem letniku ter (3) percepcij študentov o sebi in svojih kompetencah, poklicu računovodij in delu na področju računovodstva na njihovo odločitev za študij na tej usmeritvi. Rezultati kažejo na statistično značilen negativen vpliv negativnih izkušenj z računovodskim predmetom v prvem letniku ter več statistično značilnih povezav s percepcijami študentov o sebi, svojih kompetencah ter o poklicu in delu računovodij. Odločitev za študij računovodstva najmočneje povezana s percepcijami študentov o: (1) svojih matematičnih sposobnostih in veselju do dela s številkami – pozitivna zveza, (2) svoji redoljubnosti in natančnosti – pozitivna zveza, (3) svojem znanju tujega jezika – negativna zveza, (4) svojem veselju do učenja – pozitivna zveza, (5) svojem veselju do dela v pisarni – pozitivna zveza, (6) raznolikosti in razgibanosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza, (7) ustvarjalnosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza in (8) pomembnosti znanja matematike in veselja do dela s številkami v računovodskem poklicu – negativna zveza.
Keywords: odločanje o študiju, stereotipi, osebnostne lastnosti, kompetence, percepcije.
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 398; Downloads: 91
Full text (1,57 MB) |
6. Vpliv spolnih stereotipov na vlogo žensk v medkulturnih poslovnih pogajanjihNeva Florjančič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Kljub ogromnemu družbenemu napredku so v današnjem času še vedno prisotni spolni stereotipi, ki posegajo na vsa področja našega osebnega življenja. Spolni stereotipi se v večini oblikujejo na podlagi tradicionalnih norm, kar posledično vpliva na vedenje, pričakovanja in vloge, povezane s spolom. V veliki meri so še vedno prisotni v poslovnem svetu, kjer so jim že dolgo časa podvržene predvsem ženske.
V poslovnem okolju se srečujemo s situacijami, ki zahtevajo učinkovito reševanje konfliktov, doseganje sporazumov in uresničevanje ciljev, zaradi česar pogajanja postajajo ključna komunikacijska orodja za številna podjetja. V procese pogajanj pa pogosto nezavedno vpletamo prav tako spolne stereotipe, ki oblikujejo napačno percepcijo vlog in avtoritete ter vplivajo na vedenja udeležencev. Posledično se predvsem ženske pogajalke soočajo s preziranjem, podcenjevanjem njihovih kompetenc, pomanjkanjem enakih možnosti in dokazovanjem svoje usposobljenosti.
Ker je razumevanje vpliva teh stereotipov ključno za razvoj potrebnih ukrepov in strategij, ki bi spodbujali enakost med spoloma in izboljšali položaj ženskih pogajalk, smo se odločili v diplomskem delu raziskovati, kaj so pogajanja ter kako potekajo in kaj so spolni stereotipi ter njihov vpliv na proces pogajanj. Osredotočili smo se na tri države, Švedsko, Japonsko in Slovenijo ter podrobneje analizirali njihovo kulturo, poslovni bonton, poslovne običaje, pogajanja ter položaj žensk v poslovnem svetu. Navedenemu je sledila primerjava ženskih pogajalk v omenjenih državah. Zastavili smo si še štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo si prizadevali izvedeti ali imajo ženske na Švedskem močno vlogo v pogajanjih ali so na Japonskem prisotne razlike med moškimi in ženskimi pogajalci ter ali so ženske v Sloveniji zapostavljene v procesu pogajanj in ali se razlikujejo verbalna ter neverbalna komunikacija, pogajalske taktike in cilji žensk v teh treh državah.
Ugotovili smo, da spolni stereotipi negativno vplivajo na ženske v pogajanjih. Na podlagi stereotipov se od njih pričakuje, da bodo kooperativne, prijazne in sočutne ter da se ne bodo samopromovirale, kar pa za njih predstavlja oviro. Če se ženske pogajalke ne držijo pripisanega stereotipnega vedenja, jih doletijo razne posledice v karieri. Pri primerjavi ženskih pogajalk, smo največjo razliko med državami opazili pri vlogi žensk v pogajalski skupini, kjer ženske na Švedskem zavzemajo močno vlogo, zaradi nizke prisotnosti stereotipov, na Japonskem ženske redko sodelujejo v pogajanjih, saj je tam prisotna patriarhalna mentaliteta, v Sloveniji pa imajo ženske bolj sodelovalno vlogo, zaradi še vedno navzočih nekaterih razlik med spoloma. Vse ženske uporabljajo spoštljive govorne vzorce, so potrpežljive, emotivne in posredne ter se morajo držati predpisanega neverbalnega vedenja kulture države. Poslužujejo se empatičnih in sodelovalnih pogajalskih taktik in se zavzemajo za dolgoročne odnose, doseganje dolgoročnih koristi ter so naklonjene sodelovanju in sklepanju kompromisov.
Keywords: Pogajanja, spolni stereotipi, ženske, Švedska, Japonska, Slovenija
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 368; Downloads: 55
Full text (976,20 KB) |
7. Stereotipi o medgeneracijskem sodelovanju v podjetjih : študija primerov slovenskih podjetijUla Mejaš, Mitja Ruzzier, Miha Škerlavaj, 2014, original scientific article Abstract: Na trgu dela so danes štiri generacije in nanje so vplivali zelo različni dogodki. Teoretična izhodišča o stereotipih in generacijah, ki so prikazana v prispevku, nam služijo kot osnova za kvalitativno raziskavo, ki smo jo naredili na osnovi teoretičnih spoznanj o generacijah, stereotipih in medgeneracijskih stereotipih. Raziskavo smo izvedli v različnih podjetjih v Republiki Sloveniji. V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, v okviru katere smo proučevali tri generacije, aktivne na trgu dela. Preverili smo, ali zaposleni v podjetjih (podrejeni in nadrejeni) zaznavajo razlike med generacijami in kakšne so te razlike. Rezultate smo primerjali s predstavljenimi stereotipi o generacijah in preverili, ali stereotipi o generacijah presegajo dejanske razlike med generacijami, ki so jih izpostavili intervjuvanci v naši raziskavi. Na osnovi ugotovitev raziskave so podana priporočila za prakso in za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: stereotipi, stereotipi o generacijah, generacije, medgeneracijsko sodelovanje, podjetja, Slovenija
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 343; Downloads: 0 |
8. Odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin: sistematični pregled literatureAna Vidovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Odnos do migrantov, ljudi različnih veroizpovedi in kultur je odvisen od njihovega sprejemanja v družbi in na nivoju posameznika. Raziskave dokazujejo odstopanja v dostopu do zdravstvenih sredstev, obravnave in odnosu zdravstvenih delavcev do rasnih manjšin. Namen zaključnega dela je opisati odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin.
Metode: Opravili smo pregled znanstvenih člankov. Iskanje člankov je potekalo po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in SCOPUS. Za prikaz pregleda in izbora vključene literature smo uporabili PRISMA-pristop. Omejili smo iskalno strategijo na izbrano temo in določeno populacijo, izključili članke, ki so starejši od zadanih limitov, nepopolne in nedosegljive članke.
Rezultati: V končni pregled in analizo smo vključili 11 raziskav. Na odnos medicinskih sester do rasnih manjšin vplivajo pomanjkanje kulturnih kompetenc, znanja, osebna prepričanja in obstoječi stereotipi posameznih medicinskih sester. Na paciente, razlike v odnosu, vplivajo negativno, saj povzročajo nezaupanje, kar jih odvrača od koriščenja zdravstvenih storitev, tudi kadar je to nujno potrebno.
Razprava in sklep: Kljub dostopnim informacijam, medijem in literaturi se srečujemo z ovirami v zdravstveni oskrbi pacientov rasnih manjšin tako na strani medicinskih sester kot na strani pacientov in njihovih družin, kar lahko predstavlja problem na vseh ravneh javnega zdravstva. Za izboljšanje odnosov je pomembno zavedanje in sprejemanje pacientov ne glede na njihovo kulturno, versko ali socioekonomsko ozadje.
Keywords: zdravstvena obravnava, rasne manjšine, medicinska sestra, stereotipi, percepcija
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 667; Downloads: 81
Full text (1,62 MB) |
9. Stereotipi o računovodjih, kot jih razkrivajo šale na njihov računEva Korošec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Delo diplomskega projekta obravnava stereotipe o računovodjih, ki jim jih ljudje pripisujejo na podlagi šal. Računovodje so, po definiciji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 2014) tisti, ki se ukvarjajo z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo. Veliko ljudi ne pozna in ne razume dela računovodij, vendar pa o njih vedo, da veliko delajo, večino delovnega časa preživijo v pisarni za računalnikom in se ukvarjajo s številkami. Na podlagi teh (ne)znanih informacij so se razvile šale o njih. Ker pa ljudje radi stvari, o katerih ne vedo veliko, posplošujejo, so lastnosti teh šal o računovodjih posplošili na vse ljudi, ki opravljajo ta poklic.
Keywords: računovodja, stereotipi, lastnosti, šale, stripi, karikature
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 713; Downloads: 67
Full text (3,25 MB) |
10. Razlike med moškim in ženskim stilom vodenjaAlen Lovrec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Živimo v času nenehnih sprememb, ki se med drugim odražajo tudi na trgu dela. Ena pomembnejših značilnosti svetovnega trga dela v zadnjih letih je naraščanje deleža ženske delovne sile na vodilnih mestih. Čeprav se stvari premikajo, je naša družba daleč od enakosti, saj se ženske pri doseganju najvišjih položajev v organizacijah še zmeraj srečujejo z nekaterimi ovirami na delovnih mestih. Nekatere si postavljajo same, druge jim postavljajo družba in delovne zahteve. Da bi lahko ženske uresničile svoj potencial, morajo prepoznati ovire, ki jih pestijo na delovnem mestu, ter najti in uporabiti načine za njihovo premagovanje. Najpogostejše ovire vključujejo stereotipe o moškem in ženskem spolu, prebijanje steklenega stropa (predsodki, diskriminacija), kulturne, zakonske, izobraževalne in podjetniške ovire, spolno nadlegovanje in druge. V nalogi na podlagi intervjuja in lastnih ugotovitev podamo predloge za lažje premagovanje oziroma odpravo teh ovir.
Keywords: vodenje, stil vodenja, management, vodja, stereotipi, moški, ženske, žensko vodenje
Published in DKUM: 09.12.2021; Views: 1436; Downloads: 137
Full text (3,96 MB) |
