Search the digital library catalog

Abstract: Prisotnost spolne stereotipizacije v otroški in mladinski literaturi odločilno vpliva na utrjevanje ali izpodbijanje stereotipnega dojemanja spolov in spolnih vlog pri mladih bralcih. Preko načina upodobitve literarnih junakov, ki jih otroci spoznavajo v zgodbah, se v mladih umih oblikuje določeno razumevanje spolov in spolnih vlog. Pomembnost prisotnosti spolne stereotipizacije v družbi je v tem, da lahko vodi v razvoj predsodkov, v nekaterih primerih tudi v nasilje. V magistrskem delu smo z analizo vsebine priporočljive literature osnovnošolske Bralne značke od šolskega leta 2019/2020 do 2022/2023 v petih slovenskih osnovnih šolah preučevali prisotnost spolne stereotipizacije literarnih junakov. Ugotovili smo, da so stereotipi poenostavljena prepričanja o določeni skupini ljudi. Spolni stereotipi namreč stereotipno določajo vedenja, osebnostne karakteristike, družbene vloge in zunanji videz moških in žensk. S tujko skupek stereotipnih lastnostih žensk imenujemo femininost, moških pa maskulinost. Stereotipne feminine lastnosti žensk so skrbnost, čustvenost, plahost, ljubeznivost. Moške stereotipne maskuline lastnosti pa so individualnost, pogum, drznost in inteligentnost. Analiza vsebine je pokazala, da feminina in maskulina polarnost določata položaj in vlogo junakov v zgodbi. Ugotovili smo, da so moški in ženske v zgodbah predstavljene na tri načine: preko zunanjega videza, pridevnikov in odločitvah ali dejanjih. Rezultati analiziranja 241 literarnih del so pokazali, da so moški junaki v literaturi zastopani v večji meri kot ženske junakinje ter da so bili tako moški kot ženski junaki predstavljeni v skladu s spolnimi stereotipi. Celotna analiza vsebine je pokazala, da je vsebina Bralne značke pretežno spolno stereotipna. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja lahko sklenemo, da otroci skozi prebiranje literature razvijajo spolno stereotipno dojemanje spolov in spolnih vlog.
Keywords: spol, spolni stereotipi, osnovnošolska Bralna značka, otroška literatura, mladinska literatura, vsebina analize
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (801,81 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali dojemanje pravičnosti in pravične šole pri učiteljih razrednega pouka ter njihova stališča do spolne diskriminacije, stereotipiziranja in lastnega delovanja do učencev ter učenk. Zanimalo nas je, ali zaznavajo razlike glede spolnega razlikovanja v šoli, kjer delujejo, in kakšna so njihova osebna stališča o pomenu spolnih razlik v vzgoji in izobraževanju. Prav tako smo preučili njihovo samooceno lastnega dela z vidika spolnih vlog ter odprtost do dodatnih izobraževanj na temo spolno nevtralne šole. Na podlagi pregleda strokovne literature smo pripravili vprašalnik, katerega rezultate smo analizirali na vzorcu 85 učiteljev razrednega pouka po Sloveniji. Izsledki raziskave so, da razredni učitelji ocenjujejo svoje okolje dela kot pravično, prav tako poudarjajo pomen enakopravne obravnave vseh šolajočih. Pri svojem delu so pozorni, da ne izražajo spolno stereotipnih stališč in ohranjajo visoko raven pravičnosti. Za izobraževanja na temo spolne pravičnosti so odprti in se zavedajo pomena spolno nevtralne šole, h kateri pri svojem delu stremijo.
Keywords: učitelj razrednega pouka, pravičnost, diskriminacija, spolni stereotipi
Published in DKUM: 13.02.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,92 MB)

Abstract: Zaposleni so največje bogastvo vsake organizacije, kar postaja še bolj očitno v današnjem dinamičnem, nepredvidljivem in turbulentnem poslovnem okolju. S tem namenom smo raziskali proces kadrovanja, katerega jedro predstavljata zaposlovanje in selekcijski proces. Zaposlovanje opredeljujemo kot postopek iskanja virov zaposlenih za zadostitev potreb po kadrih, načrtovanje ter izvajanje učinkovitih ukrepov za privabljanje ustreznega števila kandidatov. Selekcijski postopek pa vključuje preverjanje in ocenjevanje kandidatov z namenom izbire tistih, ki so najbolj primerni za razpisana delovna mesta v organizaciji. S pojavom umetne inteligence se je postopek kadrovanja bistveno spremenil, zlasti v segmentih zaposlovanja in selekcije. Pri kadrovskem postopku lahko sodelujoči zaposleni nehote storijo krivico zaradi vnaprej oblikovanih predsodkov in stereotipov, kar lahko privede do zavrnitve zelo dobrega kandidata zaradi (ne)zavedne pristranskosti. V okviru raziskave smo analizirali postopek kadrovanja v izbrani organizaciji X. Kljub ročnemu vodenju postopka kadrovski sodelavci dosledno in skrbno pregledujejo ter izbirajo kandidate, pri čemer posebno pozornost namenjajo preprečevanju (nezavedne) pristranskosti. Ugotovili smo, da čeprav se postopek vodi vestno in pravično, obstajajo možnosti za izboljšave. S tem namenom smo razvili prenovljen celovit model kadrovanja, ki v zaposlovanje in selekcijski postopek vključuje napredna orodja umetne inteligence. Ta orodja omogočajo učinkovitejše pregledovanje in izločanje neustreznih kandidatov, kar bo organizaciji prihranilo znatno količino časa. Poleg tega smo s pomočjo orodij umetne inteligence oblikovali normirane teste, ki jih bo organizacija uporabljala pri zaposlovanju za specifična delovna mesta. Umetna inteligenca bo prav tako podpirala proces uvajanja novozaposlenih, saj bo omogočala natančno spremljanje in merjenje njihove uspešnosti ter napredka. Ta pristop zagotavlja bolj objektivno ocenjevanje kandidatov, zmanjšuje vpliv nezavednih predsodkov in stereotipov ter posledično povečuje pravičnost in učinkovitost celotnega kadrovskega procesa.
Keywords: management človeških virov, kadrovanje, predsodki, stereotipi
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 83
Full text (1014,17 KB)

Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Keywords: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 136; Downloads: 36
Full text (1,82 MB)

Abstract: Na podlagi naraščajoče priljubljenosti digitalnih vplivnežev in močne prisotnosti spolnih stereotipov na Hrvaškem je namen magistrskega dela bil ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšne načine se spolni stereotipi odražajo v kontekstu percepcije digitalnih vplivnežev med hrvaškimi uporabniki socialnih omrežij. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, saj smo podatke zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika ter jih statistično obdelali in interpretirali v skladu s hipotezami in raziskovalnimi vprašanji. Čeprav se med respondenti lahko opazi postopen odmik od spolne stereotipizacije, zlasti med ženskami in nereligioznimi posamezniki, smo ugotovili, da se spolni stereotipi med respondenti še vedno zmerno ohranjajo ter pomembno vplivajo na njihovo dojemanje vplivnežev. Glavna ugotovitev je bila ta, da se spolni stereotipi odražajo tako v sledenju vplivnežem kot v dojemanju njihovih vsebin in priporočil, poleg tega pa je močnejše strinjanje s spolnimi stereotipi bilo povezano z bolj stereotipno percepcijo vplivnežev. Najbolj zaskrbljujoč izsledek raziskave je ta, da med mlajšimi posamezniki ni bil opazen močnejši odmik od spolnih stereotipov kot pri pripadnikih starejših generacij. Na podlagi rezultatov bi na Hrvaškem bilo smiselno spodbujati odpravo spolnih stereotipov že v vrtcih ter na vseh ravneh izobraževanja, poleg tega pa bi tudi vplivneži kot pomembni oblikovalci javnega mnenja lahko osvetlili podano problematiko v svojih vsebinah.
Keywords: spol, spolni stereotipi, usmerjenost po spolu, socialna omrežja, spletni vplivneži
Published in DKUM: 04.03.2024; Views: 1796; Downloads: 48
Full text (2,12 MB)