Search the digital library catalog

Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati različne stereotipe o računovodjih, poklicu računovodje ter o njihovem delu. Poudarek je bil na vprašanju, kako različne aplikacije umetne inteligence (UI) te stereotipe razumejo oziroma kakšna imajo stališča glede posameznega stereotipa. Diplomsko delo je osredotočeno na analizo odgovorov petih različnih aplikacij UI. V uvodnem delu diplomskega dela je naprej kratka predstavitev računovodje z opredelitvijo njegovih značilnosti ter njegovega poklica oziroma dela. V tretjem poglavju je predstavljeno, kaj so stereotipi ter kateri so stereotipi o računovodjih. V četrtem poglavju je na kratko predstavljena UI ter aplikacije UI, katere so vključene v diplomsko delo. Te aplikacije so ChatGPT, Copilot, DeepSeek, Claude AI ter Gemini. V tem poglavju pa so v okviru raziskave analizirani odgovori teh aplikacij UI na vprašanja, ki so o obstoječih stereotipih o računovodjih. Rezultati raziskave prikazujejo, da UI pogosto zavračajo obstoječe stereotipe, vendar pa jih v nekaterih primerih tudi potrdijo. V slednjih primerih pa so jim predstavljena nasprotna dejstva, kar pa vpliva na to, da aplikacije UI svoja stališča spremenijo. To dokazuje, da je na odgovore UI s predstavitvijo konkretnih dejstev možno vplivati. V zaključku so obravnavane hipoteze. Prva hipoteza, »vse aplikacije UI imajo enaka stališča o računovodjih in njihovem delu« je bila zavrnjena, saj aplikacije pri svojih odgovorih niso imele popolnoma enakih stališč, prav tako pa so nekatere aplikacije ob predstavitvi dodatnih dejstev svoje stališče spremenile. Tudi druga hipoteza »vse aplikacije UI v svojih odgovorih potrjujejo obstoječe stereotipe o računovodjih«, je bila zavrnjena, saj aplikacije UI vseh stereotipov niso potrdile. Analiza je sicer pokazala, da nekatere stereotipe potrjujejo, na primer, »računovodje obožujejo preglednice«, mnoge pa zavračajo. Tretja hipoteza »s predstavitvijo nasprotnih dejstev je možno posamezno aplikacijo UI prepričati v spremembo svojega stališča« je bila sprejeta, saj je bilo pri več primerih možno spremeniti oziroma vplivati na stališče aplikacije UI. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da UI ne predstavlja enotnega vira informacij, temveč deluje kot sistem, ki ga je možno prilagoditi oziroma mu spremeniti stališče z predstavitvijo konkretnih dejstev. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati tudi vpliv UI na družbene stereotipe o drugih poklicih.
Keywords: Računovodje, stereotipi, generativna umetna inteligenca, analiza odgovorov UI, sprememba stereotipa, spreminjanje mnenja UI
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (2,20 MB)

Abstract: Diplomsko delo temelji na raziskovanju izboljšave javne podobe – ugleda računovodske stroke v Republiki Sloveniji. V sklopu teoretičnega dela smo raziskali pomen pojma računovodstva s predstavitvijo štirih ključnih funkcij, predstavili njegov zgodovinski razvoj, današnji položaj poklica ter javno podobo in ugled v Sloveniji. V zadnjem poglavju smo nekaj besed namenili še stereotipom, katere je o računovodstvu in njegovih strokovnjakih oblikovala širša javnost. Empirični del diplomskega dela je zasnovan na podlagi anketnega vprašalnika, katerega je izpolnilo 39 računovodij in ekonomskih strokovnjakov iz Slovenije. Na podlagi vprašalnika smo raziskali, kakšno mnenje imajo anketirani o računovodskem poklicu ter njegovi javni podobi in ugledu. Osredotočili smo se tudi na mnenje širše javnosti o metodah izboljšanja javne podobe računovodskega poklica. Tekom diplomskega dela je bila oblikovana zgolj ena hipoteza, ki smo jo raziskali s pomočjo anketnega vprašalnika in jo na podlagi pridobljenih rezultatov ovrgli. Ugotovili smo, da se računovodje in ekonomski strokovnjaki ne strinjajo s trditvijo, da so računovodje zgolj izvajalci zakonsko predpisanih nalog. Analiza je razkrila, da jih anketirani interpretirajo kot strateške svetovalce, ki pomagajo krepiti poslovni sistem. Diplomsko delo pripomore k izboljšanemu razumevanju računovodske stroke in njihovega prispevka k gospodarstvu in poslovnemu okolju. Opravljena analiza poudarja potrebo po nenehnem izobraževanju in promociji poklica, kar prispeva k realnejši interpretaciji in prepoznavnosti poklica v širši javnosti.
Keywords: Javna podoba, računovodstvo, ugled, stereotipi, računovodja, poklic.
Published in DKUM: 02.09.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (2,74 MB)

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksno in aktualno problematiko neenakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu. Kljub dejstvu, da ženske predstavljajo približno polovico delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, še vedno zasedajo manjši delež najvišjih vodstvenih funkcij, kar kaže na ovire, ki omejujejo njihov karierni napredek. Predstavljen je družbeni in socialni položaj žensk ter njihov status v managementu, prednosti in slabosti ženskih voditeljic, razlike med moškimi in ženskimi stili vodenja, pri čemer je poudarek na dejstvu, da ženske pogosteje uporabljajo participativne, vključujoče in čustveno inteligentne pristope k vodenju. Kljub pozitivnim lastnostim ženske pogosto niso prepoznane kot primerne kandidatke za najvišje funkcije, saj nanje še vedno vplivajo spolni stereotipi in predsodki. Podrobno so predstavljene glavne karierne ovire žensk: spolni stereotipi in diskriminacija, težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, pomanjkanje mentorskih odnosov, spolno nadlegovanje, nižje plačilo za enako delo in pomanjkanje vzornic, vpliv materinstva, ki pogosto dodatno oteži karierni napredek, ter notranje ovire, kot so pomanjkanje samozavesti, perfekcionizem in strah pred neuspehom. Empirični del raziskave vključuje poglobljene polstrukturirane intervjuje z ženskami na vodilnih položajih v slovenskih zavarovalnicah ter kvantitativno analizo javno dostopnih podatkov o plačah članov uprav. Intervjuvanki Nada Klemenčič in Vanja Hrovat podajata osebna pričevanja o svoji karierni poti, izzivih, s katerimi sta se soočali, in strategijah, ki so jima pomagale premagati ovire. Analiza plač razkrije pomembne razlike v bruto in variabilnih prejemkih med ženskami in moškimi na primerljivih vodstvenih položajih v slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d. d. in Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, d. v. z. Na osnovi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje enakosti spolov v zavarovalniškem sektorju, med drugim: uvedbo mentorskih programov za ženske, promocijo vključujoče organizacijske kulture, ukrepe za boljše usklajevanje dela in zasebnega življenja, transparentno plačno politiko ter odpravo diskriminatornih praks pri napredovanju.
Keywords: ženske, vodilni položaji, slovensko zavarovalništvo, enakost spolov, stekleni strop, spolna diskriminacija, profesionalne ovire, organizacijska kultura, vodenje, spodbujanje raznolikosti, kadrovska politika, spolna integracija, stereotipi, vključujoče vodenje, vodstvene strategije, karierne priložnosti, enake možnosti.
Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 51
Full text (1,34 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali stereotipe in predsodke, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi ovirami. V teoretičnem delu smo opisali vrste senzornih motenj pri gluhih in naglušnih otrocih, slepih in slabovidnih otrocih ter gibalno oviranih otrocih. Predstavili smo podatke, koliko otrok z omenjenimi motnjami je vključenih v posamezno obliko izobraževanja v Sloveniji, ter analizirali različne možnosti, ki so na voljo v podporo družinam z otroki s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o tem, kako starši otrok s posebnimi potrebami zaznavajo stereotipe in predsodke. V vzorec smo vključili samo starše otrok s senzornimi ali gibalnimi ovirami. Rezultati so pokazali, da sicer ni statistično značilnih razlik pri posameznih zaznanih stereotipih in predsodkih, se pa kažejo nekatere razlike med senzornimi in gibalnimi motnjami pri zaznavi stereotipov in predsodkov. Največ predsodkov se kaže v družbenem okolju. Pri stereotipih pa najpogosteje zaznamo prepričanje, da otroci s posebnimi potrebami težko navezujejo nove stike, potrebujejo pomoč pri vseh opravilih in da so pričakovanja do otroka s posebnimi potrebami nižja.
Keywords: starši, stereotipi, predsodki, gibalno ovirani otroci, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci.
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,59 MB)

Abstract: Prisotnost spolne stereotipizacije v otroški in mladinski literaturi odločilno vpliva na utrjevanje ali izpodbijanje stereotipnega dojemanja spolov in spolnih vlog pri mladih bralcih. Preko načina upodobitve literarnih junakov, ki jih otroci spoznavajo v zgodbah, se v mladih umih oblikuje določeno razumevanje spolov in spolnih vlog. Pomembnost prisotnosti spolne stereotipizacije v družbi je v tem, da lahko vodi v razvoj predsodkov, v nekaterih primerih tudi v nasilje. V magistrskem delu smo z analizo vsebine priporočljive literature osnovnošolske Bralne značke od šolskega leta 2019/2020 do 2022/2023 v petih slovenskih osnovnih šolah preučevali prisotnost spolne stereotipizacije literarnih junakov. Ugotovili smo, da so stereotipi poenostavljena prepričanja o določeni skupini ljudi. Spolni stereotipi namreč stereotipno določajo vedenja, osebnostne karakteristike, družbene vloge in zunanji videz moških in žensk. S tujko skupek stereotipnih lastnostih žensk imenujemo femininost, moških pa maskulinost. Stereotipne feminine lastnosti žensk so skrbnost, čustvenost, plahost, ljubeznivost. Moške stereotipne maskuline lastnosti pa so individualnost, pogum, drznost in inteligentnost. Analiza vsebine je pokazala, da feminina in maskulina polarnost določata položaj in vlogo junakov v zgodbi. Ugotovili smo, da so moški in ženske v zgodbah predstavljene na tri načine: preko zunanjega videza, pridevnikov in odločitvah ali dejanjih. Rezultati analiziranja 241 literarnih del so pokazali, da so moški junaki v literaturi zastopani v večji meri kot ženske junakinje ter da so bili tako moški kot ženski junaki predstavljeni v skladu s spolnimi stereotipi. Celotna analiza vsebine je pokazala, da je vsebina Bralne značke pretežno spolno stereotipna. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja lahko sklenemo, da otroci skozi prebiranje literature razvijajo spolno stereotipno dojemanje spolov in spolnih vlog.
Keywords: spol, spolni stereotipi, osnovnošolska Bralna značka, otroška literatura, mladinska literatura, vsebina analize
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (801,81 KB)