| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 52
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Spolni stereotipi v športu : diplomsko delo
Mateja Vicman, 2008, undergraduate thesis

Keywords: sociologija, šport, spolni stereotipi, spolne vloge, socializacija, športna vzgoja, diplomska dela
Published: 22.01.2009; Views: 4593; Downloads: 916
.pdf Full text (515,61 KB)

2.
3.
Nasilje nad otroki
Mojca Lukančič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki je sestavljeno v celoti iz teoretičnega dela. Znotraj tega smo navedli in opisali različne ter najpogostejše oblike nasilja nad otroki, pomoč žrtvam in deklaracijo o otrokovih pravicah. Nasilje nad otroki je pojav, ki se je dodobra razkril v sodobni družbi.
Keywords: Nasilje nad otroki, nasilje v družini, oblike nasilja, posledice nasilja, predsodki in stereotipi o nasilju, soočanje in pomoč žrtvam nasilja, Konvencija o otrokovih pravicah.
Published: 10.03.2009; Views: 4016; Downloads: 1423
.pdf Full text (464,23 KB)

4.
POJAVA ŠABLON/STEREOTIPOV V LIKOVNIH DELIH
Leonela Djakovič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela je s pomočjo znanstvene literature opisan razvoj likovnega izražanja otrok, predstavljeni so tudi likovni motivi in primeri le-teh. Pomembno vlogo ima poglavje o šablonah, v katerem smo predstavili dejstva tega problema. Podrobneje smo opisali risarske in slikarske likovne tehnike, ki se uporabljajo pri likovni vzgoji in vplivajo na likovno izražanje. Temu pa sledi poglavje o otrokovi ustvarjalnosti, v katerem so predstavljeni načini, ki zavirajo likovno ustvarjalnost otrok in načini, kako otrokovo ustvarjalnost spodbujati. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti koliko se šablone pojavljajo pri pouku likovne vzgoje in ali so učitelji na to pozorni. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da ima večina učiteljev jasno predstavo o tem, kaj je to šablona/stereotip. Dokazali smo, da se šablone najpogosteje pojavljajo pri likovnem področju risanja in slikanja. Ugotovili smo, da obstajajo likovni motivi, ki posredno vplivajo na nastanek šablon in da lahko govorimo o pojavnosti šablon glede na letni čas. Glede na spol učencev smo ugotovili, da šablone pogosteje uporabljajo deklice. Najpogosteje zastopana šablona v likovnih izdelkih učencev je šablona sonca.
Keywords: likovna vzgoja, razredni pouk, likovni motivi, šablone/stereotipi, ustvarjalnost.
Published: 04.05.2009; Views: 2795; Downloads: 472
.pdf Full text (2,65 MB)

5.
STEREOTIPI V LITERATURI ALME M. KARLIN
Katja Ramšak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Že od nekdaj se od neznanega, tujega, tistega kar nam ni blizu, radi oddaljimo. S tem ostajamo nevedni, svojo nevednost nadomeščamo z lastnimi predstavami, ideologijami časa, svojimi ali vsiljenimi željami in pričakovanji. Lahko pa s priznavanjem drugačnosti rušimo stereotipne predstave, ki nastajajo s pomočjo množične "reprodukcije" in so odraz "okusa", naravnanosti trenutnega zgodovinskega trenutka. Zato stereotipi povedo več o tistem, ki jih izreka, kot o tistem, ki so mu namenjeni. Ker je bila Alma M. Karlin svetovna popotnica, ki je v začetku 20. stoletja prepotovala domala cel svet in je snov s potovanja med drugim uporabila v potpisih in kratki prozi, se je na poti srečevala s pripadniki različnih ras, kultur in verovanj. Idealno področje za stereotipe, saj se le-ti v njeni literaturi, ki sem jo analizirala, vrstijo eden za drugim. Karlinova nikakor ni ostajala nepristranska, ko je pisala o tujih ljudeh, njihovem telesnem izgledu in značaju, njihovih različnih področjih kulture ter o njihovi religiji, vendar je brez izjeme s kritično noto ošvrknila tudi pripadnike "svoje" rase. Še toliko manj je lahko ostala nepristranska, saj je vsakovrstno drugačnost (večkrat tisto z negativnim predznakom) občutila na lastni koži. Šlo je za trk dveh tujih svetov, tujih kultur, pogledov na svet: Almin svet z drugimi svetovi. Njen je bil zaznamovan z zgodovinskim trenutkom in z edinstvenim osebnim doživetjem, zato je tudi ne smemo prestrogo kritizirati, ko z negativnim, slabšalnim, včasih že rasističnim predznakom piše o drugih. Vse to omili njen stil pisanja; izstopajoča sta ironično distanciranje in črni humor, ki popotnico rešujeta še iz tako obupnih situacij kulturnih nesporazumov, šokov in nenazadnje novih spoznanj, ki rušijo stereotipne predstave s priznavanjem drugačnosti.
Keywords: Alma M. Karlin, potopis, kratka proza, stereotipi v literaturi.
Published: 22.08.2009; Views: 4440; Downloads: 1053
.pdf Full text (527,60 KB)

6.
ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?
Maja Sedevčič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita).
Keywords: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije
Published: 23.12.2009; Views: 2992; Downloads: 424
.pdf Full text (5,81 MB)

7.
Romi v izbranih romanih Ferija Lainščka
Barbara Galun, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Feri Lainšček je Rome spoznal v otroštvu, saj so živeli v okolici njegovega doma, in v njihovi družbi je tudi odraščal. Že takrat ga je privlačila njihova drugačna kultura. V diplomskem delu sem prikazala, da so Romi res pomemben del Lainščkovega življenja in so pogosto navdih za njegovo ustvarjanje. Romsko drugačnost je prekmurski pisatelj mojstrsko upodobil v romanih Namesto koga roža cveti in Nedotakljivi: mit o Ciganih, Romi pa se kot stranske osebe pojavljajo tudi v nekaterih njegovih drugih romanih. Feri Lainšček prikaže romsko življenje brez idealiziranja, seznani nas z njihovim načinom razmišljanja in z njihovimi raznolikimi potmi ter nam tako približa to, s predsodki zaznamovano, skupnost.
Keywords: Feri Lainšček, Romi, romska problematika, stereotipi, etnična manjšina.
Published: 22.04.2010; Views: 3236; Downloads: 683
.pdf Full text (539,34 KB)

8.
PREDSODKI IN STEREOTIPI DO ISTOSPOLNO USMERJENIH POSAMEZNIKOV
Vanja Šnopl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Predsodki so stališča, ki niso upravičena, argumentirana ali preverjena. Spremljajo jih močna čustva, ki dajejo predsodkom potrebno »duševno energijo« ter hranijo globoko nezavedno dinamiko. Pred pisanjem diplomske naloge sem predvidevala, da je družba zelo nestrpna do »drugačnih«. Ker se v družbi vedno znova postavljajo vprašanja o načinu življenja homoseksualcev, o njihovih pravicah in možnostih, sem se odločila, da bom globlje raziskala problem predsodkov in stereotipov do »drugačnih«, še posebej do homoseksualcev. V prvem delu diplomske naloge sem s pomočjo strokovne literature podala teoretična izhodišča o predsodkih in stereotipih ter o istospolni usmerjenosti. Po podrobnejše informacije sem se zatekla k predstavnikom društva Legebitra in društva DIH. V drugem delu pa sem z anketnim vprašalnikom, ki sem ga izdelala s pomočjo mentorice, poskušala zbrati informacije in stališča naključno izbranih ljudi ter ugotoviti, kako oni sprejemajo »drugačne« v naši družbi in se soočajo z njimi. Želela sem ugotoviti ali obstajajo razlike v odgovorih glede na spol, starost, stopnjo izobrazbe in tip skupnosti. Opravila sem tudi intervju z dvema lezbijkama in gejema, saj so me zanimala tudi njihova razmišljanja in izkušnje ob soočanju s svojo spolno usmerjenostjo in predsodki družbe. Pri rezultatih raziskave sem upoštevala, da je tema zelo kompleksna in občutljiva, zato so anketiranci morda odgovarjali z zadržkom oziroma so želeli podati »strpne« odgovore. Ugotovila sem, da imajo več predsodkov starejši anketiranci in prebivalci z vasi. Intervjuvani homoseksualci pri soočanju s svojo spolno usmerjenostjo nimajo večjih težav, a se zavedajo, da so omejeni v pravicah in željah.
Keywords: Predsodki in stereotipi, istospolna usmerjenost, homoseksualnost skozi zgodovino, sprejemanje homoseksualnosti, pravice homoseksualcev, nov družinski zakonik.
Published: 21.05.2010; Views: 6331; Downloads: 1336
.pdf Full text (791,99 KB)

9.
PODOBE TUJEGA IN DRUGAČNEGA V LITERATURI FERDA GODINE
Črt Močivnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Godinova literarna dela so v slovenskem prostoru poznana, saj je nepretrgoma ustvarjal slabih šest desetletij. Svojo pisateljsko pot je začel s kratkimi pripovedmi (črticami in novelami), ki so se navezovale na prekmursko govorico in življenje prekmurskega človeka. V poznejšem ustvarjalnem obdobju se je posvetil daljšim tekstom — romanom, v katerih je obravnaval aktualne družbene razmere. Posebno pozornost je namenjal tudi opazovanju značajskih lastnosti literarnih oseb. V diplomskem delu podrobneje predstavljam podobe tujega in drugačnega v njegovem romanesknem opusu in novelistiki. Godinov literarni prostor je po večini Prekmurje, ki ponuja številne možnosti preučevanj podob tujega. Gre za tesen zgodovinski stik z Madžari, zanimiva je problematika verskih skupnosti in narodnostnih manjšin (Židi). Pogosto se v literaturi pojavlja problem zdomstva, dela v tujini: odkrivajo se nam podobe sosednjih in bližnjih držav: Madžarske, Nemčije, Italije, Avstrije in Francije. Podobe so redko izražene eksplicitno, pogosteje gre za implicitni vpliv, ki je opazen z vidika medosebnih odnosov posameznih literarnih oseb. Podobe drugačnega se osredotočajo na literarne like, ki odstopajo od ustaljenih podob oz. stereotipov, gre za t. i. monumentalne like. Najpogostejši je lik duhovnika, ki je prisoten tako v novelistiki kot v romanesknem opusu. Zanimivi so ženski liki, ki niso premišljevalci o življenju in razumski urejevalci dogodkov, ampak se na spremembe odzivajo intuitivno, ravnajo, kakor se jim v danem trenutku zdi pravilno. Mlada samomorilka Dunja je ena najzanimivejših literarnih likov v Godinovi prozi, z njo načenja vprašanja, ki se tičejo odnosov med starejšo in mlajšo generacijo. Številni literarni liki so zaznamovani tudi z avtobiografskimi prvinami. Zaradi osebne izkušnje političnega preganjanja Godina ni mogel ostati zgolj nemi opazovalec dogajanja v družbi. Z dejanji svojih literarnih likov je opozarjal na krivice, ki so se dogajale malemu človeku. Njegov literarni opus je pomemben literarnozgodovinski odsev dvajsetega stoletja na slovenskih tleh.
Keywords: Ferdo Godina, stereotipi, podobe tujega, literarni liki.
Published: 22.04.2010; Views: 2386; Downloads: 512
.pdf Full text (628,52 KB)

10.
SPOL IN IZBIRA INSTRUMENTA
Maja Majcen, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V današnji družbi še vedno velja, da so med glasbenimi instrumenti nekateri primerni le za dekleta, drugi le za fante, na nekatere instrumente pa lahko igrajo tako dekleta kot fantje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv otrokovega spola na izbiro instrumenta, ki se ga učenci učijo v glasbeni šoli, ugotoviti, ali je izbira odvisna ne samo od njegovih želja in interesov, temveč tudi od priporočil učiteljev, vpliva staršev, vrstnikov in okolice. Prav tako je bil namen ugotoviti prisotnost in vpliv spolnih stereotipov pri dekletih in fantih na izbiro glasbenega instrumenta. Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavlja glasbene sposobnosti otrok, predstavlja razlike med deklicami in dečki in govori o motivaciji za glasbeno izobraževanje. Prav tako predstavlja aktualne raziskave s tega področja, dejansko stanje otrok vpisanih v glasbene šole v Sloveniji, dotakne pa se tudi glasbenega izobraževanja danes. Kot tipično dekliški instrumenti so opredeljeni flavta, violina, viola in harfa. Trobila (pozavna, trobenta, rog, bariton, tuba) in tolkala so instrumenti, za katere lahko rečemo, da so opredeljeni kot tipično deški. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete izvedene med učenci slovenskih glasbenih šol. Vzorec zajema 196 anketiranih učencev iz sedmih slovenskih glasbenih šol. Rezultati so pokazali, da je prisotnost spolnih stereotipov še vedno močna, čeprav pri deklicah nekoliko manj kot pri dečkih. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo učenci manj predsodkov o vrsti primernega instrumenta, ko govorijo drugih učencih, zase pa so še vedno prepričani, da so za deklice najbolj primerni tipično dekliški, za fante pa tipično fantovski instrumenti. Zanimivi so tudi rezultati analize zasedb svetovno znanih orkestrov, kjer skupaj igra le ena tretjina profesionalnih glasbenic in dve tretjini moških glasbenikov. Moški v teh orkestrih velikokrat igrajo tudi na flavto ali violino, pa čeprav sta ta dva instrumenta opredeljena kot tipično ženska.
Keywords: spol, glasbeni instrument, izbira, spolni stereotipi, glasbena šola, glasbeno izobraževanje
Published: 22.04.2010; Views: 1911; Downloads: 188
.pdf Full text (1,64 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica