| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
PRIMERJAVA DRUGEGA STEBRA POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN ŠVICE
Vitomil Protner, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Mnogo razvitih držav je zaradi demografske transformacije, ki smo ji priča zadnja desetletja, reformiralo svoje pokojninske sisteme, pri čemer jih je večina predstavila oziroma povečala vlogo naložbenih pokojnin. Pogoji za nadaljnjo uspešno širitev naložbenih pokojninskih shem oziroma drugega stebra zahtevajo dobro poslovanje pokojninskih skladov in uravnotežen regulativni okvir, ki izboljša javno zaupanje. Pri tem je še posebej pomembna zaščita zavarovancev, saj so gospodinjstva vedno bolj izpostavljena finančnim tveganjem zaradi naraščanja pokojninskih shem z določenimi prispevki. Slednje državam postavlja nove izzive tako pri institucionalni ureditvi kot pri regulaciji drugega stebra. Osnovne rešitve institucionalne ureditve drugega stebra se nanašajo na obveznost udeležbe, sistem pokojninskih shem ter na mehanizem financiranja. V obeh obravnavanih državah se tako drugi steber financira na osnovi zunanjega mehanizma. Tudi rešitve glede sistema pokojninskih shem so nedvoumne. Slovenija, ki je drugi steber uvedla v zadnjem desetletju, ima v veljavi pokojninsko shemo z določenimi prispevki, shemo z določenimi pravicami pa sploh ne pozna. Švica, ki je drugi steber uvedle daleč pred Slovenijo, sheme z določenimi pravicami sicer ima, vendar pa se njihov delež hitro zmanjšuje. Manj jasne pa so rešitve glede obveznosti udeležbe. Slovenija je tista, ki se ni odločila za obvezen drugi steber, vendar zaradi tega ne moremo reči, da gre za napačno odločitev, saj se je potrebno zavedati, da je tema o pokojninskih reformah politično izjemno občutljiva. Enostranski ukrepi so zato skoraj neizvedljivi, vse nacionalno soglasje pa je pogoj za postopno prilagoditev sistema spremenjenim demografskim spremembam. Rešitve, ki sta jih državi ubrali za ureditev aktualne problematike drugega stebra, se med seboj razlikujeta. Vsaka država ima namreč drugačne zgodovinske, gospodarske in politične predispozicije, ki so vplivale tudi na ureditev »problematičnih« področij drugega stebra. Regulativni okvir, tveganje za posameznika, omejitve investiranja, zajamčeno donosnost, izplačilo pokojnin, prakso nadzora in strukturo ter višino provizij, vse to so področja, ki jih obravnavani državi urejata na svoj način. Kljub temu pa obstajata tudi dve področji aktualne problematike, kjer se državi posložujeta enakih rešitev. Prenos pravic med posameznimi pokojninskimi načrti je namreč dovoljen pri obeh državah, poleg tega pa imata obe državi davčni režim, ki predstavlja neposredni davek na potrošnjo. Sicer pa ima vsaka država svoje specifike. Švica je tako ena izmed redkih držav z relativno zrelim drugim stebrom pokojninskega sistema, ki predstavlja velikokrat citiran primer. Glavne značilnosti ureditve drugega stebra predstavlja veliko število pokojninskih institucij ter visoka koncentracija članov med njimi. Švica ima tudi najbolj sproščen regulativni okvir izmed vseh držav, glavne pomanjkljivosti pa se nanašajo na razdrobljen nadzor in izključitev zaposlenih z nižjimi dohodki iz drugega stebra. V Sloveniji smo od uvedbe prostovoljnega prostega zavarovanja priča precejšnjemu porastu sredstev, vendar pa se slovenski sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja sedaj nahaja v fazi, ko je potrebno predstaviti nove spodbude tako zavarovancem skladov kot tudi upravljavcem. Potencialne zavarovance je namreč potrebno spodbuditi k vključenosti v drugi steber, že obstoječe zavarovance pa k višjemu plačevanju premij. Upravljavce pa je potrebno ponuditi takšne spodbude, da bi začeli s sredstvi upravljati na način, ki bi naložbeno strategijo čimbolj približal posameznemu zavarovancu. Vsaka pokojninska reforma in uvedba drugega stebra torej predstavlja obsežen poseg v gospodarstvo države, pozitivni učinki pa se praviloma pokažejo šele v daljšem obdobju. Specifične razmere v katerih se nahaja posamezna država in njeno gospodarstvo so privedle do tega, da je vsaka država razvila svoj, unikaten sistem tako drugega stebra kot tudi pokojninskega sistema na spl
Keywords: obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, I. steber, II. steber, III. steber, zavarovalnica, pokojninska družba, kapitalska zavarovanja, rentna zavarovanja
Published: 29.06.2009; Views: 2462; Downloads: 198
.pdf Full text (458,71 KB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČEVANJA POKOJNIN MED SLOVENIJO, VELIKO BRITANIJO, NIZOZEMSKO, NEMČIJO IN ITALIJO
Maja Avguštin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu sem obravnavala obdavčevanje pokojninskih sistemov v izbranih državah. Najprej sem sam pokojninski sistem in njegovo obdavčevanje podrobno predstavila. V nadaljevanju sem se posvetila reformam pokojninskih sistemov in jih predstavila za vsako državo posebej. Ugotovila sem, da je med obravnavami državami imela Velika Britanija najučinkovitejšo reformo pokojninskega sistema, saj ji je uspelo bistveno zmanjšati delež izdatkov za pokojnine glede na odstotek BDP-ja. V nadaljevanju diplomskega dela sem podrobneje predstavila pokojninski sistem in njegovo obdavčevanje za vsako državo posebej, kjer sem ugotovila, da bi si lahko jemali zgled pri Nizozemski, kakor tudi Veliki Britaniji. Poiskala sem enakosti in razlike pokojninskih sistemov z vidika obdavčevanja, med poučevanimi državami. Za konec so predstavljeni predlogi sprememb na področju obdavčevanja pokojnin za Slovenijo, pri čemer smo se zgledovali po Veliki Britaniji in Nizozemski.
Keywords: Ključne besede: pokojninski sistem, davčna politika, reforme pokojninskih sistemov, obdavčevanje pokojninskega sistema v Sloveniji, obdavčevanje pokojninskega sistema v Veliki Britaniji, obdavčevanje pokojninskega sistema na Nizozemskem, obdavčevanje pokojninskega sistema v Nemčiji, obdavčevanje pokojninskega sistema v Italiji, prvi steber, drugi steber, tretji steber, prispevki, davčne olajšave.
Published: 22.02.2010; Views: 2362; Downloads: 180
.pdf Full text (510,66 KB)

8.
JAVNO IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ V NOVEM VEKU
Tamara Lugarič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Obdobje novega veka predstavlja zaradi svoje krutosti, grozljivosti, predvsem pa zaradi razmaha čarovniških procesov najbolj kruto obdobje, ki je pustilo v evropski zgodovini velik madež. Kljub vsej krutosti se moramo zavedati miselnosti takratne družbe in njene razvitosti, saj je bil ravno to eden izmed glavnih razlogov za vsa grozodejstva, ki so se dogajala. Če si ljudje niso znali razložiti že nekaterih osnovnih naravnih pojavov in so verjeli v magijo in razna bitja, za katera nam je danes jasno, da ne obstajajo, potem takratne družbe vsaj zaradi verovanja v čarovnice ne bi smeli obsojati. Drugače je seveda, če se osredotočimo na kazni, zagrožene za različna dejanja, in na torturo. Oblast je želela s takšnimi kaznimi predvsem preprečiti nadaljnja kazniva dejanja in med ljudi zasejati strah, zato so se kazni izvrševale javno. Tudi razglasitev sodbe je bila javna. A kljub mučenju in kaznim, pri katerih so ljudje trpeli neverjetne bolečine, so se kazniva dejanja še vedno dogajala. Današnja družba se ne osredotoča več na zastraševanje ljudi z visokimi in krutimi kaznimi, ampak se posveča predvsem pravičnim kaznim, ki naj bi bile sorazmerne kaznivemu dejanju ter resocializaciji zločinca. V povezavi z zastraševanjem v literaturi naletimo na Cookovo tezo, ki pravi, da zastraševanje civilizira mnoge državljane in da bi se pojavilo ogromno zločinskih dejanj, če bi iz kazenskega prava umaknili kazenske sankcije. V novem veku, ko ljudstvo še ni bilo tako izobraženo, je bilo zločinca pač najlažje za vedno odstraniti in tako opozoriti ljudi na posledice, ki jih lahko doletijo. To bi bilo za današnjo družbo, sploh zaradi kakšnega manjšega zločina, kot se je dogajalo v takratnem obdobju, nesprejemljivo. V zaključku svoje diplomske naloge bom na kratko pojasnila predvsem razloge, zakaj menim, da bi kljub razvitosti današnje družbe za nekatere zločine vseeno morala biti zagrožena smrtna kazen. V današnjem času se smrtna kazen v evropskih državah ne izvaja več; proti njej se bojujejo organizacije za človekove pravice, Svet Evrope itd. Sama se v tem primeru postavim na Primorčevo stališče . Menim, da je pravica dosežena le v primeru, če obstoji sorazmerje med storjenim kaznivim dejanjem in kaznijo. Sodne zmote, ki jih radi navajajo nasprotniki smrtnih kazni, in so v primeru usmrtitve nepopravljive, ne bi smele biti argument proti smrtni kazni, ampak argument za natančnejši kazenski postopek. V novem veku so bila izvajanja mučenj in kazni za nekatere zločine seveda pretirana, v današnjem sistemu pa so kazni za nekatere zločine občutno preblage. Kljub krutosti takratnega sistema pa so se kazniva dejanja še vedno izvrševala, tako kot se še vedno izvršujejo v današnjem času in se bodo izvrševala še naprej, vse dokler bo obstajal človek.
Keywords: čarovniški procesi, javne usmrtitve, tortura, mučilne naprave, sramotilni steber
Published: 22.12.2009; Views: 2208; Downloads: 219
.pdf Full text (19,65 MB)

9.
ANALIZA TURBINSKE ZGRADBE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO
Darijan Vukas, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Nuklearna elektrarna Krško je bila sinhronizirana v električno omrežje leta 1981 in od takrat naprej, z izjemo rednih in izrednih zaustavitev, neprenehoma proizvaja električno energijo. V tem času je bilo izvedenih veliko število modifikacij (posodobitev) električnih in strojnih sistemov, s katerimi se posodablja NEK in posledično varnost le-te. V diplomskem delu je predstavljena zadnja velika modifikacija NEK 611-GN-L »Zamenjava statorja generatorja«, ki je bila uspešno izvedena v zadnjem rednem remontu septembra 2010. Podrobno je predstavljen gradbeni del modifikacije, in sicer analiza turbinske zgradbe NEK v skladu z standardom SIST EN 1992 in ACI 318. Cilj diplomskega dela je dokaz nosilnosti AB konstrukcije turbinske zgradbe med zamenjavo statorja generatorja. »Peš« analiza je narejena v skladu s SIST EN 1992, medtem ko je analiza po ACI 318 narejena z modelirnim računalniškim orodjem Tower 3D, ki ima standard ACI 318 integriran v orodje za dimenzioniranje AB konstrukcij. V zaključku je podana primerjava rezultatov obeh analiz dobljenih z uporabo različnih standardov.
Keywords: Nuklearna elektrarna Krško, turbinska zgradba, modifikacija, zamenjava statorja generatorja, AB nosilec, AB steber, statika, dimenzioniranje, SIST EN, ACI, Tower 3D.
Published: 01.03.2012; Views: 1512; Downloads: 207
.pdf Full text (2,79 MB)

10.
KONEC DOKLADNEGA SISTEMA POKOJNIN V SLOVENIJI - KAJ LAHKO SLEDI?
Primož Gabrič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Za nemoteno delovanje dokladnega pokojninskega sistema je potrebno ugodno razmerje med aktivno in upokojeno generacijo. Demografska razmerja so trenutno neugodna in se bodo glede na napovedi še poslabšala. Zato je treba obstoječe pokojninske sisteme prilagajati tem spremembam, če želimo ohraniti medgeneracijsko solidarnost in dolgoročen obstoj dokladnega pokojninskega sistema. Modernizacija pokojninskega sistema sledi pravim ciljem, to je zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotoviti primerno socialno varnost starostnikom. Ključne spremembe obstoječega pokojninskega sistema imajo izrazito ugodne javnofinančne posledice, vendar zagotavljajo javnofinančno vzdržnost le na kratek rok do leta 2025. Negotovo je doseganje cilja zagotoviti primerne pokojnine, saj reforma ne dosega nadomestitvenega razmerja v višini 70 %, ki po nekaterih ocenah še omogoča vzdrževanje primernega življenjskega standarda ob upokojitvi. Nadaljnje zmanjševanje pokojnin iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja ter zaostrovanje pogojev upokojevanja bo razbremenilo javne finance. Izpad prihodkov bodo morali zavarovanci nadomestiti sami z vlaganjem v različne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru II. in III. stebra. Na dolgi rok pa naj bi se oblikoval nov pokojninski sistem, ki bo zasnovan na štirih stebrih. Obveznemu pokojninskemu stebru se dodaja ničelni steber, s katerim bi dosegli odpravo revščine za vse sloje prebivalstva in zagotovili osnovno socialno varnost za primer starosti, v preostalih delih pokojninskega sistema pa bi se zagotavljale nujno potrebne spodbude.
Keywords: pokojninski sistem, delovno aktivni, upokojena generacija, modernizacija, finančna vzdržnost, pokojnine, nadomestitveno razmerje, dodatno pokojninsko zavarovanje, ničelni steber
Published: 26.09.2012; Views: 1282; Downloads: 117
.pdf Full text (543,85 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica