| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Obstojnost protikorozijskih hidrofobnih prevlek pri povišani temperaturi
Julij Lozinšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predhodno obdelane jeklene podložke smo potopili v stearinsko kislino z namenom, da bi preverili korozijske inhibicijske lastnosti. Vzorce smo zbrusili, očistili in jih zaščitili s slojem stearinske kisline. Sloj smo tvorili s potopitveno metodo. Korozivno okolje je bila razredčena klorovodikova kislina. Pri poskusih smo spreminjali temperaturo korozivnega okolja v intervalu od 25 °C do 80 °C. Spreminjali smo še čas potopitve vzorcev v stearinski kislini, in sicer smo izvajali 3-urno in 24-urno potopitev. Glavni konstantni parametri so bili koncentracija stearinske kisline, koncentracija klorovodikove kisline in čas potopitve v korozivnem mediju. Pri poskusih smo zasledili določeno odstopanje meritev pri višjih temperaturah, na kar so vplivale nekatere spremenljivke, ki jih nismo predvideli. Te so: – predzgodovina vzorcev; - neenaka kemijska sestava vzorcev; - nepopolnost zaščitnega sloja; - mehanske obremenitve pri izdelavi vzorcev; - povečana kontaktna površina vzorcev. Vse te spremenljivke so predvidoma vplivale na vrednost inhibicijske učinkovitosti. Najvišjo inhibicijo smo pri 3-urni in 24-urni potopitvi v stearinski kislini dobili pri najnižji temperaturi 25 °C. Inhibicija je pri 3-urni in 24-urni potopitvi padala od temperature 25 °C do 40 °C. Pri 24-urni potopitvi smo dosegli višje inhibicije kot pri 3-urni. Nepričakovano se je inhibicijska učinkovitost pri 3-urni in 24-urni potopitvi v območju med 40 °C in 70 °C močno povečala. Eksperimentalno delo prikazuje možnost uporabe nasičenih maščobnih kislin v namene inhibicije korozije kovinskih materialov. Stearinska kislina je nedvomno primerna, saj je ekonomsko ugodna, je dostopna, okolju prijazna in lahko odstranljiva s površine materiala. Izstopajoča slaba lastnost je mehanska neobstojnost. Vsekakor so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli vse parametre, ki vplivajo na njene inhibicijske lastnosti. Nadaljnje raziskave bi zagotovo pripomogle k izboljšavam inhibicijskih lastnosti te maščobne kisline.
Keywords: korozijski inhibitorji, protikorozijski surfaktanti, stearinska kislina, korozija, organski inhibitorji
Published in DKUM: 19.07.2016; Views: 1625; Downloads: 162
.pdf Full text (3,52 MB)

2.
INHIBICIJSKA UČINKOVITOST STEARINSKE KISLINE V KISLEM MEDIJU
Natalija Grah, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti inhibicijsko učinkovitost nastale plasti, načeloma hidrofobnega karakterja. V ta namen smo uporabili karboksilno maščobno kislino; stearinsko kislino. Feritnemu nerjavnemu jeklu PK2 smo modificirali lastnosti površine s predhodno potopitvijo v etanolno raztopino stearinske kisline. Vse meritve smo izvedli pri sobni temperaturi. Kot korodirni medij smo izbrali klorovodikovo kislino, z naslednjimi koncentracijami; c = 0,1; 0,5; in 1,0 mol L-1. Ker je bila dosežena zaščita pri višje izbranima koncentracijama minimalna, smo v nadaljevanju izvedli meritve le pri c = 0,1 mol L-1. Prav tako smo izbrali tri različne koncentracije stearinske kisline; c = 0,01; 0,05; in 0,1 mol L-1. Nižja koncentracija ni bistveno spremenila lastnosti površine v smislu zaščite, medtem ko se je pri višji koncentraciji na površini vzorca ustvarila zdrizasta plast, ki jo je raztopina HCl takoj odplaknila. Iz tega razloga smo uporabili le koncentracijo 0,05 mol L-1. Ker smo želeli inhibicijsko učinkovitost nastale plasti povečati, karakteristike plasti pa izboljšati, smo v etanolno raztopino stearinske kisline dodali še vitamin E v različnih koncentracijah in sicer: w = 0,25; 0,5; 0,75; 1,0 in 2,0 %. Vse izbrane koncentracije vitamina E so dodatno povečale inhibicijsko učinkovitost. Tako pripravljene vzorce smo izpostavili korodirnemu mediju v različnih časovnih intervalih, za 2,5 ure, 4 in 8 ur. Iz podatkov, dobljenih z gravimetrično metodo izgube mase, smo izračunali korozijsko hitrost in inhibicijsko učinkovitost. Glede na rezultate lahko zaključimo, da je stearinska kislina z dodatkom vitamina E uspešno spremeni lastnosti površine (iz hidrofilnega stanja v hidrofobno) in jo relativno dobro zaščiti v izbranem časovnem intervalu. Dolgotrajnejšo zaščito bi dosegli v manj agresivnem korodirnem mediju. Za potrditev hidrofobnosti površine bi bilo potrebno opraviti meritve kontaktnega kota.
Keywords: korozija, stearinska kislina, inhibicija, vitamin E, nerjavno jeklo
Published in DKUM: 02.10.2013; Views: 1615; Downloads: 146
.pdf Full text (2,26 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica