| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zaznavanje gospodarsko-kriminalnih dejanj po pričetku stečajnega postopka
Suzana Bela, 2020, master's thesis

Abstract: Stečajno pravo naj bi upnikom zagotovilo možnost, da se jim iz razpoložljivega dolžnikovega premoženja poplača terjatve do dolžnika. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo vseh upnikov, se ravna po t. i. načelu »par condicio creditorum«, ki temelji na sorazmernem in hkratnem poplačilu vseh upnikov. Dejavnikov, ki bi lahko vplivali na povzročitev kaznivih dejanj, je več. V podjetjih so prisotni veliki pritiski glede povečevanja dobička, hkrati pa gospodarski kriminal povzroča veliko škodo podjetju tako v denarni vrednosti kot tudi zunanji podobi podjetja. Ameriška zakonodaja v primerjavi s slovensko zagotavlja strateški mehanizem, s katerim lahko podjetja v stečajnem postopku izvajajo strateške spremembe, zaradi katerih podjetje po končanem stečajnem postopku lahko še naprej posluje, in sicer učinkoviteje in bolj gospodarno. Za odkrivanje gospodarsko-kriminalnih dejanj več kot polovica obravnavanih podjetij v raziskavi uporablja obdelavo podatkov naravnega jezika in umetno inteligenco (tehnologija zbiranja podatkov in informacij v spletnih oblakih). Pojav kriminalitete v družbi povzroča škodo, povečuje stroške na račun oškodovanih in je povezana z občutkom varnosti državljanov. Podjetja potrebujejo strogo nadzorno okolje, redne analitične teste podatkov in sistem za stalno odkrivanje morebitnih kriminalnih dejanj. Stečajni upravitelji zaznavajo predvsem naslednje pojavne oblike: sum na uničenje ali ponareditev poslovne dokumentacije, sum na kaznivo dejanje razpolaganja s sredstvi podjetja v osebne namene, poslovne goljufije, oškodovanja upnikov, protipravno uporabo blagovne znamke in oškodovanje temeljnih pravic delavcev. Stečajni upravitelji se srečujejo s številnimi težavami. V večini primerov sumov na kazniva dejanja ni dovolj podatkov ali denarnih sredstev, da bi jih bilo mogoče raziskati do faze, da bi bila podana kazenska ovadba. Upravitelji poudarjajo, da odkrivanje takšnih dejanj za njih pomeni dodatno obveznost, prav tako pri tem ni pozitivnega učinka za stečajno maso. Stečajni upravitelji navajajo, da obstaja težava v dokazovanju gospodarsko-kriminalnih dejanj zaradi pomanjkljivih ali celo uničenih arhivov stečajnih dolžnikov. Stečajnim upraviteljem niso poznani nobeni posebni postopki, orodja ali navodila, kako ravnati ob sumu na gospodarsko kaznivo dejanje, a vendarle vedo, kako ukrepati. Ob zaznavi ali odkritju suma se poda prijava oziroma ovadba na sum kaznivega dejanja, a kadar do primopredaje dokumentacije ne pride, se poda zgolj predlog za uvedbo postopka o prekršku na Ministrstvo za pravosodje. Večina stečajnih upraviteljev na strani države občuti interes po pregonu gospodarsko-kaznivih dejanj. Stečajni upravitelji na splošno menijo, da imajo dovolj kompetenc za potencialno zaznavanje oziroma odkritje gospodarsko-kriminalnih dejanj, nekateri so mnenja, da jim na tem področju manjkajo ustrezna poglobljena znanja in prakse, zato bi bilo koristno, da bi se na temo obravnavane tematike izvajala dodatna strokovna izobraževanja, vendar na dovolj visoki ravni. Nekateri prav tako menijo, da imajo premajhna pooblastila, saj bi jim bil v veliko pomoč dostop do vseh tistih baz podatkov in evidenc, kot so dostopne na primer FURS-u. Upravitelji poudarjajo, da je na tem področju premalo obsodb. Dobrodošla bi bila ustrezna reformacija organov pregona v smislu omogočanja sprememb. Stečajni upravitelji so mnenja, da je prostor za spremembe, vendar stečajni upravitelji vseeno nasploh menijo, da je učinkovitost pregona gospodarske kriminalitete pri nas primerljiva z drugimi državami EU in da je pregon dovolj učinkovit. Potrebno je imeti v mislih imeti tudi ustavne pravice in svoboščine tistih, ki v predkazenskih in kazenskih postopkih nastopajo kot osumljenci.
Keywords: stečajno pravo, stečajni postopek, gospodarski kriminal, gospodarsko-kriminalna dejanja, stečajni upravitelji, sum na kaznivo dejanje.
Published: 14.04.2021; Views: 100; Downloads: 27
.pdf Full text (2,08 MB)

2.
Položaj države kot upnika v stečajnih postopkih
Tadeja Brenčič Ramšak, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Stičišča in součinkovanje stečajnega prava z drugimi pravnimi materijami so raznolika. To velja tudi še posebej za davčno procesno pravo. Čeprav obe pravni materiji vzporedno večkrat med seboj kolidirata, zaman poskušamo vzpostaviti normiranje (formalnega) stečajno-davčnega prava kot skupek pravnih norm, ki se ukvarjajo z obravnavo davčnih terjatev v okviru plačilne nezmožnosti. Ostaja samo spoznanje, da je obravnavanje tega součinkovanja prepuščena pravni znanosti in sodni praksi. Predmet te raziskave so ustavnopravne zveze obeh pravnih materij in njunih kolizij. Državno in posebej učinkovito naravnano davčno procesno pravo mora stopiti v ozadje, kadar je v nasprotju z določenimi elementi stečajnega prava. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju predvideva pravno premoč, kateri podlega tudi davčni upnik. Stičišče davčnega in stečajnega prava zmeraj potrebuje ustavnopravno povezavo. Glede na ustavno pravico do lastnine stečajnih upnikov, ki jim pripadajo temeljne pravice, določa vsebino in omejitve premoženjske pravice upnika. Stečajno pravo je istočasno izraz zagotovila za zaščito temeljnih pravic pred nepotrebno izgubo oziroma razvrednotenjem premoženjske pravice upnika, ki se ga lahko prepreči. Urejevalna funkcija stečajnega prava je bistveno determinirana z ustavnim načelom pravne in socialne države, ustavne pravice do zasebne lastnine, pravice enakosti pred zakonom, pravice varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter pravice svobode dela. Sodobna država je davčna država in učinkovito davčno ukrepanje je eden izmed pogojev za njen obstoj. Materialno davčno pravo je namreč zaznamovano s financiranjem države in posledično z načrtovanjem proračuna, kar rezultira v ustavnopravni zahtevi po učinkovitosti in njenim uresničevanjem. Zahtevo po obstoju učinkovite davčne države pa je možno formulirati tako, da je treba enkrat nastale davčne terjatve uveljavljati ne samo učinkovito, temveč tako, da je možen spregled izključno v izjemnih primerih. V nemškem zakonodajnem prostoru se je izoblikovalo pravilo, da ima stečajno pravo prednost pred davčnim pravom. Uveljavljanje pravic iz davčnodolžniškega razmerja nasproti insolventnemu dolžniku se ravna izključno po stečajnem pravu. Čeprav je davčnemu upniku v insolvenčnem zakonu v določenem obsegu dana pravica do prednostne poravnave iz stečajne mase, lahko to pravico po insolvenčnem zakonu uveljavlja le na osnovi predpisov o stečajnem postopku kot vsak drugi stečajni upnik.
Keywords: davčno pravo, stečajno pravo, kolizije, davčni upnik, država, ustavnopravne povezave
Published: 19.10.2016; Views: 740; Downloads: 71
.pdf Full text (845,39 KB)

3.
Vloga in pomen upravitelja v stečajnem postopku
Nina Alibašić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica v svojem diplomskem delu obravnava pravni položaj stečajnega upravitelja. Pri tem se najprej osredotoča na opredelitev stečajnega prava, njegovih osnovnih načel in stečaja kot pravne institucije za varovanje interesov upnikov. Nadalje obravnava značilnosti, pravne predpostavke in posledice ter organe stečajnega postopka. Osrednji del razprave namenja pravnemu položaju stečajnega upravitelja kot organa postopka z obravnavo njegovih obveznosti, pristojnosti in nalog, imenovanja in razrešitve, odškodninske odgovornosti in pravne narave njegove fukcije. Delo vključuje tudi kratek pregled najnovejših zakonskih sprememb, ki se nanašajo na pravni položaj stečajnega upravitelja.
Keywords: stečajno pravo, stečaj, stečajni postopek, stečajni upravitelj, pravni položaj
Published: 10.01.2014; Views: 2436; Downloads: 561
.pdf Full text (684,15 KB)

4.
Primerjava Pravnega položaja stečajnega upravitelja v Sloveniji in Hrvaški
Dražen Vrbanec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se bom osredotočil na primerjavo podobnih sistemov skozi enega izmed institutov insolvenčne zakonodaje katerega poznajo oba sistema -stečajnega upravitelja. Pozkušal bom zajeti vse bistvene razlike in podobnosti istega instituta v obeh sistemih. Najpomembnejše značilnosti na podlagi katerih bom primerjal institut so: imenovanje upravitelja, pooblastila in dolžnosti stečajnega upravitelja, nadzor nad delom ter nagrada ze delo in nadomestila stroškov.
Keywords: insolvenčno pravo, stečajno pravo, stečajni postopek, stečajni upravitelj, hrvaška pravna ureditev
Published: 22.12.2010; Views: 2757; Downloads: 466
.pdf Full text (941,80 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica