21. DELO STEČAJNIH UPRAVITELJEV TER POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI V LUČI ZAKONODAJE ZFPPIPPAna Dvoršak, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bo predstavljeno delo stečajnih upraviteljev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, predvsem v postopkih zaradi insolventnosti. Ko je govora o stečajnih upraviteljih, je njihova vloga, kljub temu, da je izjemno zahtevna in obsežna, zelo jasno opredeljena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Naloga stečajnega upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti je ključnega pomena za uspešno izpeljan postopek. Zgodba pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti je nekoliko drugačna, saj sta matična zakona, ki urejata to področje, dva, in sicer Zakon o sodiščih in Zakon o revidiranju. Tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti odigrajo pomembno vlogo v postopkih zaradi insolventnosti, saj posedujejo strokovno znanje, ki je ključnega pomena za uspešno izvedene postopke.
V prvem delu magistrskega dela se bomo najprej dotaknili razlage nekaj osnovnih pojmov za lažje razumevanje nadaljnje materije, ki je predmet obravnave. Podrobneje bosta predstavljena delo in vloga stečajnih upraviteljev, ločeno v postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku. Prav tako bo govora o nadzoru nad ustreznim opravljanjem dela stečajnih upraviteljev.
V drugem delu bo več govora o pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti. Na tem mestu slovenska zakonodaja ni tako enotna kot pri stečajnih upraviteljih, saj poznamo dve vrsti ocenjevalcev vrednosti, kar bo v nadaljevanju predstavljeno posebej. Tudi v zvezi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti bo govora o njihovem delu in vlogi v postopku prisile poravnave ter stečajnem postopku.
Keywords: stečajni upravitelj, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, sodni cenilec, stečajni postopek, prisilna poravnava, postopki zaradi insolventnosti, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o sodiščih, Zakon o revidiranju
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 2905; Downloads: 414
 Full text (1,49 MB) |
22. STVARNOPRAVNI ZAHTEVKI V STEČAJU - UVELJAVLJANJE LOČITVENIH IN IZLOČITVENIH PRAVICMaja Mlinar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti nastanek ločitvene in izločitvene pravice, položaj ločitvenega in izločitvenega upnika in uveljavitev obeh pravic v stečajnem postopku ter osnove samega stečajnega postopka.
Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika. Vodi ga stečajni upravitelj ob nadzoru sodišča. Z začetkom stečajnega postopka se iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika izoblikuje stečajna masa, z unovčenjem katere se po pravilih in v vrstnem redu, ki ga določa zakon poplačajo upniki stečajnega dolžnika.
Ločitvena pravica je pravica do posebnega poplačila iz premoženja, ki je predmet le-te. Pravni temelj za njen nastanek so različni stvarnopravni in obligacijskopravni položaji. V diplomskem delu so predstavljeni samo stvarnopravni položaji, ki so temelj za pridobitev ločitvene pravice. To so zastavna pravica, prenos lastninske pravice na premičnini v zavarovanje in odstop terjatve v zavarovanje. Vsi pravni položaji pa morajo za veljavno pridobitev ločitvene pravice obstajati že pred samim začetkom stečajnega postopka. Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice tvori posebno stečajno maso.
Izločitvena pravica pa je pravica izločitvena upnika, da zahteva izločitev določene stvari iz stečajne mase, ker zatrjuje, da je lastnik on in ne stečajni dolžnik. Izločitvena pravica temelji na lastninski pravici izločitvenega upnika ali pogodbenih razmerjih, na podlagi katerih je izločitveni upnik upravičen od stečajnega dolžnika zahtevati določeno stvar, ki sicer ni njegova last, vendar pa tudi ni last stečajnega dolžnika.
Keywords: ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajni postopek, zastavna pravica, fiduciarna cesija, stečajna masa
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 4160; Downloads: 617
Full text (875,90 KB) |
23. STEČAJNA ZAKONODAJA IN LIKVIDNOSTPrimož Volk, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem seminarju predstavljam problem nelikvidnosti podjetij in možne rešitve zanjo. Včasih vpliva na nelikvidnost kriza v gospodarstvu, velikokrat pa je za krizo v podjetju krivo vodstvo. Zaradi krize v gospodarstvu se je veliko podjetij znašlo v položaju, ko so kljub dobro opravljenemu delu ostala brez plačila. Mnoga podjetja so se zaradi slabega in negospodarnega poslovanja znašla v prisilni poravnavi ali v stečajnem postopku, s čimer pa so ogrozila poslovanje drugih, prej zdravih podjetij.
Problematiko sem predstavil v teoretični obliki, medtem ko sem se praktičnega dela lotil na bilančnih podatkih podjetja »X« pred prisilno poravnavo, ob začetku prisilne poravnave in ob začetku stečajnega postopka.
V diplomskem seminarju sem podrobneje predstavil pojem likvidnost in krize, postopek prisilne poravnave in stečajni postopek.
V zaključku diplomskega seminarja sem se posvetil predvsem pomanjkljivostim, katera bi podjetja morala odpravit, da bi lahko začela normalno delovati in bi se s tem tudi v teh težkih kriznih časih izognila stečajnim postopkom.
Keywords: Ključne besede diplomskega seminarja: likvidnost, kriza, prisilna poravnava, stečajna zakonodaja, stečajni postopek, stečajni upravitelj.
Published in DKUM: 26.11.2014; Views: 1375; Downloads: 222
Full text (729,48 KB) |
24. Vloga in pomen upravitelja v stečajnem postopkuNina Alibašić, 2013, undergraduate thesis Abstract: Avtorica v svojem diplomskem delu obravnava pravni položaj stečajnega upravitelja. Pri tem se najprej osredotoča na opredelitev stečajnega prava, njegovih osnovnih načel in stečaja kot pravne institucije za varovanje interesov upnikov. Nadalje obravnava značilnosti, pravne predpostavke in posledice ter organe stečajnega postopka. Osrednji del razprave namenja pravnemu položaju stečajnega upravitelja kot organa postopka z obravnavo njegovih obveznosti, pristojnosti in nalog, imenovanja in razrešitve, odškodninske odgovornosti in pravne narave njegove fukcije. Delo vključuje tudi kratek pregled najnovejših zakonskih sprememb, ki se nanašajo na pravni položaj stečajnega upravitelja.
Keywords: stečajno pravo, stečaj, stečajni postopek, stečajni upravitelj, pravni položaj
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 3563; Downloads: 665
Full text (684,15 KB) |
25. ZAVAROVANE IN NEZAVAROVANE TERJATVE V STEČAJNEM POSTOPKUTjaša Jakljič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V stečajnem postopku upravitelj opravlja procesna in druga dejanja zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Glavni cilj stečajnega postopka je v čim večjem odstotku poplačati terjatve upnikov ter po končani unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika in razdelitvi stečajne mase, insolventnega gospodarskega subjekta izbrisati iz sodnega registra. Skozi stečajni postopek morajo vsi subjekti, ki sodelujejo v stečajnem postopku, upoštevati temeljna načela postopka, ki jih predvideva Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) . Eno najpomembnejših načel stečajnega postopka, ki varuje upnike, je načelo enakega obravnavanja upnikov. Na podlagi navedenega načela je potrebno vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
Se pa upniki med seboj razlikujejo glede na vrsto terjatve, ki jo imajo do stečajnega dolžnika. ZFPPIPP izrecno opredeljuje štiri vrste terjatev, in sicer zavarovane, navadne, prednostne in podrejene. Upnik, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico, ima pri prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, prednostno pravico do poplačila pred ostalimi upniki, katerih terjatve niso zavarovane.
Razlika med zavarovanimi in nezavarovanimi terjatvami se pokaže že pri prijavi in preizkusu terjatev, bistvena pa je pri oblikovanju in razdelitvi stečajne mase. Tekom stečajnega postopka se oblikuje splošna stečajna masa in posebne stečajne mase. Navedeno je posledica dejstva, da imajo nekateri upniki na določene premoženju stečajnega dolžnika ločitveno pravico.
Keywords: stečajni postopek, upnik, stečajni dolžnik, terjatev, stečajna masa
Published in DKUM: 14.05.2013; Views: 6851; Downloads: 1211
Full text (591,96 KB) |
26. PRISILNA PORAVNAVA IN STEČAJNI POSTOPEK S PRAVNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJORene Šrumpf, 2012, undergraduate thesis Abstract: Postopek prisilne poravnave in stečajni postopek lahko nastopita, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen. Oba postopka imata svoj specifičen potek ter nosita tudi različne posledice, slabosti in prednosti. Tako je postopek prisilne poravnave hitrejši, stroškovno ugodnejši in ohranja delovanje družbe, medtem ko pa stečajni postopek pomeni dokončno prenehanje obstoja družbe.
Dolžnik predlaga postopek prisilne poravnave zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, s katerim bi rad izboljšal svoje finančno stanje in nadaljeval s poslovanjem oziroma se izognil morebitnem stečajnem postopku. Stečajni postopek pa predlagajo predvsem upniki, ko ugotovijo za dolžnikovo insolventnost in je njihovo poplačilo terjatev ogroženo. O tem, kateri postopek je pri dolžniku primernejši, odločajo upniki glede na ugodnejšo poplačilo njihovih terjatev.
Postopek prisilne poravnave nastopi le, če upniki glasujejo za sprejetje prisilne poravnave. Po slovenski zakonodaji je to vsaj 60 % vseh upnikov z glasovalno pravico, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev, po avstrijski pa vsaj 50 % upnikov z glasovalno pravico, katerih skupni znesek prijavljenih terjatev presega ¾ zneska celotnih terjatev upnikov z glasovalno pravico prisotnih na obravnavi. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek, v Avstriji pa le, če tako odloči sodišče.
Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Če ne pride do ustreznega poplačila terjatev, se prisilna poravnava razveljavi. Pri stečajnem postopku pa se poplačilo upnikov izvede z razdelitvijo stečajne mase. Razdelitev temelji na razredih prijavljenih terjatev upnikov. Pomeni, da so najprej poplačani ločitveni upniki, nato upniki s prednostnimi terjatvami ter na koncu upniki z navadnimi in podrejenimi terjatvami.
Keywords: insolvetnost, postopek prisilne poravnave, stečajni postopek, dolžnik, upnik/upniki, družba, plačilna nesposobnost, prezadolženost, finančno prestrukturiranje, terjatve, poplačilo/poravnava, sprejetje
zakonodaja, glasovalna pravica, obravnava na sodišču, izločitvena pravica, ločitvena pravica, prednostne terjatve, razdelitev, stečajna masa.
Published in DKUM: 07.12.2012; Views: 5912; Downloads: 671
Full text (498,11 KB) |
27. STEČAJ IN PRISILNA PORAVNAVA KOT POSLEDICA INSOLVENTNOSTI GOSPODARSKE DRUŽBEUrban Kert, 2012, undergraduate thesis Abstract: Gospodarska družba se na trgu navadno ustanovi z namenom pridobivanja dobička. Ko se zaradi različnih vzrokov taka gospodarska družba znajde v krizi in postane insolventna, mora sprožiti ustrezen postopek, ki bo to insolventnost odpravil.
Postopke zaradi insolventnosti ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008. ZFPPIPP pri nas predvideva dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave in stečajni postopek.
Postopek prisilne poravnave je postopek, katerega poglavitni namen je odprava insolventnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, tedaj tistega ekonomsko- finančnega stanja dolžnika, zaradi katerega bi se nad njim lahko začel stečaj, povezan z vsemi njegovimi negativnimi platmi.
Stečajni postopek je najpogostejši prisilni način prenehanja gospodarske družbe. Namen njegove uvedbe je predvsem poplačilo upnikov in dokončno prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega. Po postopku prisilne poravnave torej gospodarski subjekt ostane še vedno »živ« in še naprej opravlja dejavnost, za katero je bil ustanovljen, medtem ko stečaj pomeni prenehanje družbe kot take, saj njena reorganizacija zaradi njene prezadolženosti ni bila več mogoča.
Leta 2008 je bil sprejet novi zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti ZFPPIPP, ki je zamenjal stari Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Z novim postopkom naj bi se postopki zaradi insolventnosti poenostavili in uredili v skladu z evropsko zakonodajo. Hitro po njegovi uveljavitvi pa so se že pokazale njegove slabosti. ZFPPIPP ima namreč 500 členov, kar povzroča zelo težko berljivost zakona, ki prav tako ni dovolj sistematično urejen, saj se o posamezni vrsti postopka govori na različnih mestih, za razumevanje posameznega člena pa je treba preveriti različne člene (odstavke, alineje) iz drugih poglavij, na katere se ta sklicuje.
Keywords: insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopek, insolventni dolžnik, izpodbijanje pravnih dejanj
Published in DKUM: 06.08.2012; Views: 3739; Downloads: 540
Full text (463,66 KB) |
28. Vloga posameznih organov podjetja v stečaju na primeru iz prakse : diplomsko deloPetra Jevnišek, 2008, undergraduate thesis Abstract:
Keywords: stečaj, stečajni postopek, solventnost, pravni vidik, plačilna sposobnost, plačila, sposobnosti, pravna ureditev, krizni management, upniki, krize, informacije, vodenje, dolgovi, poslovne finance, pravna oseba, praksa, podjetje, računovodstvo, računovodski izkazi, manager, poslovodni delavci, denarni tokovi, finančno poslovanje, struktura, finančni instrumenti, finančno odločanje, finančna sredstva, finančna analiza, odgovornost
Published in DKUM: 28.05.2012; Views: 2098; Downloads: 213
Full text (445,01 KB) |
29. |
