Search the digital library catalog

Abstract: Namen magistrskega dela je podrobneje predstaviti postopek prodaje nepremičnin v stečajnem postopku ter za lažje razumevanje tudi osnove samega stečajnega postopka. V stečajnem postopku se prodaja nepremičnin opravi z namenom poplačila terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. V večini primerov so ravno nepremičnine predmet ločitvenih pravic, s katerimi imajo ločitveni upniki zavarovane svoje terjatve, zato se v tem primeru prisilna prodaja nepremičnin opravi z namenom uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja, ki izhaja iz same hipoteke. Ločitveni in navadni upniki morajo svoje terjatve pravočasno prijaviti v stečajni postopek, da bi pridobili pravico do poplačila svojih terjatev iz splošne oz. posebne razdelitvene mase. Dovoljeno je opraviti prodajo le tistih nepremičnin, ki so v lasti stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik se s prodajno pogodbo namreč zaveže, na kupca prenesti svojo lastninsko pravico. Da bi to obveznost lahko izpolnil, mora biti stečajni dolžnik resnični lastnik nepremičnine. V kolikor stečajni dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine je zelo pomembno, da resnični lastnik v stečajni postopek prijavi svojo izločitveno pravico. V primeru, da bo njegova izločitvena pravica pri preizkusu terjatev priznana, se bo nepremičnina, ki je predmet te izločitvene pravice, izločila iz stečajne mase in se izročila resničnemu lastniku. V stečajnem postopku za prodajo nepremičnin niso dovoljeni vsi nam znani in mogoči načini prodaje, temveč so pravila glede celotnega postopka prodaje in samega dovoljenega načina prodaje, izrecno določena. Dovoljeni načini prodaje so javna dražba, javno zbiranje ponudb in postopek neposrednih pogajanj. Nepremičnina se na podlagi prvega sklepa o prodaji lahko prodaja samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Šele pri dodatnem sklepu o prodaji se lahko prodaja opravi, npr. na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb ali na podlagi neposrednih pogajanj. Izjema od tega pravila so tiste nepremičnine, katerih ocenjena vrednost je manjša ali enaka 15.000 EUR.
Keywords: stečajni postopek, prodaja nepremičnin, ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajna masa, prijava terjatve, javna dražba, javno zbiranje ponudb, razdelitvena masa
Published in DKUM: 28.03.2018; Views: 4793; Downloads: 611
Full text (473,44 KB)

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti prijavo, preizkus in uveljavitev terjatev, zavarovanih s hipoteko, v stečajnem postopku. Stvarnopravna zavarovanja terjatev omogočajo upnikom tako zavarovanih terjatev ugodnejši položaj pred drugimi upniki, ki imajo svoje terjatve sicer zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom, ali pa svojih terjatev niso zavarovali, kar je pomembno zlasti v primeru dolžnikove insolventnosti. Skozi diplomsko delo je razložen pomen insolventnosti, stečajnega postopka, stvarnopravne podlage za nastanek ločitvene in izločitvene pravice, ter pomen dvostransko neizpolnjenih pogodb in izpodbojnih pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ureja oziroma določa pravila stečajnega postopka, prijavo zavarovane terjatve in ločitvene pravice, preizkus ločitvene pravice in poplačilo ločitvenih upnikov iz posebne stečajne mase. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev zavarovano s to ločitveno pravico. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Premoženje obremenjeno s hipotekami predstavlja posebno stečajno maso, iz katere se ob prodaji oblikuje posebna razdelitvena masa. Pri razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase se upošteva terjatev, zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, ki spada v to posebno razdelitveno maso, če sta bili terjatev in ločitvena pravica v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni. Posebna pravila za prijavo in preizkus terjatve zavarovane s hipoteko določajo, da za prijavljene štejejo tiste terjatve zavarovane s hipoteko (ločitveno pravico), ki so ob začetku stečajnega postopka v zemljiški knjigi vpisane pri nepremičnini v lasti stečajnega dolžnika.
Keywords: hipoteka, ločitvena pravica, izločitvena pravica, insolventnost, stečajni postopek, prijava terjatve, stečajna masa, posebna razdelitvena masa, zastavna pravica
Published in DKUM: 14.08.2017; Views: 1942; Downloads: 229
Full text (512,00 KB)

Abstract: Stečaj je za vse udeležence stečajnega postopka zelo stresna situacija. Podjetja katera so že veliko časa insolventna, je stečaj zadnja faza, nepravilnega ali nevestnega, poslovanja. Kadar že začne teči stečajni postopek, se poslovanje za lastnike, ustanovitelje, poslovodje in ostale člane družbe, v večini primerih, zaključi. Za podjetje, za katerega so garali in vlagali sredstva, je od oklica stečajnega postopka naprej v rokah tretje osebe, to je stečajni upravitelj. Diplomsko delo opisuje ustanovitev družbe, insolventnost in stečajni postopek. Vse izmed naštetega je doživelo podjetje PA Jupiter turizem d.o.o., turistična agencija, katero je imelo vizijo ustvarjati dobiček z organiziranjem potovanj in posredovanjem turističnih storitev. Ker smo eden izmed 612 upnikov, je bil namen diplomske naloge, da se tega podjetja lotimo podrobneje. Prvo vprašanje, ki se je pojavilo, ko smo izvedeli, da je podjetje v stečaju, je bilo kako priti do denarja. Problem je nastal, ker nismo vedeli, kaj se dogaja s podjetjem v stečaju, kako se lotiti raziskovanja, kje poiskati kakršne koli objave in podatke. Ko smo raziskovali najprej po literaturi in kasneje še po statistiki smo prišli do podatkov, katere smo iskali. Spletna stran AJPES nam je odgovorila na pomembnejša vprašanja. Ugotovitve so pokazale zelo veliko število upnikov in zelo majhen delež premoženja podjetja. Najhuje je, da bomo upniki ostali brez letovanja in tudi brez denarja. V ta namen predlagamo prepoved porabe in koriščenja osnovnega kapitala. Država je že posegla v kapital tako, da ga družbeniki več ne smejo dvigniti iz poslovnega računa in tako bi se naj zmanjšal odstotek odpiranja več družb zapored s samo 7.500 EUR. Mi pa želimo, da bi bil kapital, ki je namenjen jamstvu upnikov, zmeraj na razpolago. Torej, da bi vsaj znesek osnovnega kapitala bil ob »smrti« podjetja na transakcijskem računu in tako bi se poplačal vsaj en del dolga do upnikov.
Keywords: gospodarske družbe, insolventnost, stečaj, stečajni postopek, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.12.2016; Views: 1465; Downloads: 157
Full text (885,83 KB)

Abstract: Nelikvidnost in prezadolženost oziroma kapitalska neustreznost so dokaj razširjeni in pereči pojavi, kateri ne prizadenejo le gospodarskega subjekta, ki se iz različnih vzrokov znajde v krizi, pač pa tudi kopico drugih subjektov, ki z dolžnikom poslovno sodelujejo oziroma so z njim kakorkoli povezani, zaposlence in njihove družine, lokalno skupnost, državni proračun in še marsikoga. Množica tovrstnih pojavov pomembno vpliva na makroekonomsko sliko države, saj v insolvenčnih postopkih, v katerih se podjetja po dolgotrajnejši krizi praviloma znajdejo, »ponikne« precejšen del narodovega premoženja. Zato je nadvse pomembno, da je sistem obravnavanja insolventnih dolžnikov karseda učinkovit. Učinkovit je sistem, ki insolventnim dolžnikom omogoči nadaljevanje poslovne dejavnosti, v kolikor za to obstojijo realne možnosti, hkrati pa njegovim upnikom omogoči kar najboljše in čim hitrejše poplačilo njihovih terjatev, pri čemer se dosledno spoštujejo temeljna načela insolvenčnih postopkov. Z obstoječim sistemom insolvenčnih postopkov v Republiki Sloveniji skorajda nihče ni zadovoljen, zato si številni deležniki prizadevajo za njegovo spremembo. Insolvenčni zakon, ki je bil v sedmih letih že sedemkrat noveliran, še vedno ne daje pričakovanih rezultatov, sodna praksa je dokaj neenotna, postopki so dolgotrajni in neučinkoviti, upniki le redko dočakajo dostojno poplačilo, pojavljajo se zlorabe teh postopkov za protipravno pridobivanje premoženjske koristi. Poseben problem so prepozno začeti postopki zaradi insolventnosti in posledična izčrpanost dolžnika, kar onemogoča njegovo rešitev, upnikom pa zmanjšuje možnosti dostojnega poplačila. Najpogostejša postopka zaradi insolventnosti, ki se izvajata nad pravnimi osebami, sta stečaj in prisilna poravnava. Stečajni postopek ima na Slovenskem negativen prizvok, saj se pojmuje kot dokončen konec subjekta in njegovega podjema ter razprodajo njegovega premoženja. Mnogo večje koristi za dolžnika in upnike naj bi prinašala prisilna poravnava, ki dolžniku omogoča preživetje, zaposlencem ohranitev delovnih mest, upnikom pa boljše poplačilo. Kljub temu so postopki poravnav dokaj redki, iz česar je mogoče sklepati, da poravnava ni vedno najboljša ali izvedljiva rešitev. V diplomskem delu so predstavljene razlike med obema insolvenčnima postopkoma ter njune prednosti in slabosti. Prikazani so rezultati teh postopkov in razlogi za njihovo precejšnjo neučinkovitost. Navedeni so tudi nekateri predlogi za izboljšanje obstoječega sistema in načina obravnavanja insolvenčnih postopkov.
Keywords: nelikvidnost, insolventnost, kapitalska neustreznost, podjetniška kriza, insolventni dolžnik, insolvenčna zakonodaja, stečajni postopek, prisilna poravnava, reorganizacija, finančno prestrukturiranje
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 2027; Downloads: 297
Full text (772,89 KB)

Abstract: Raziskovalna naloga obravnava področje ureditve obdavčitve davčnih zavezancev v stečajnih postopkih in na podlagi proučitve in analize ureditve obdavčitve po posameznih zakonih izpostavlja primere nekonsistentnosti določb davčne in stečajne zakonodaje. Predstavljen je vpliv trenutnih zakonskih rešitev v davčni kot tudi v stečajni zakonodaji na višino razpoložljive stečajne mase za poplačilo upnikov stečajnega dolžnika in na uresničevanje temeljnih načel stečajne zakonodaje. Raziskava je omejena na dve najpogostejši vrsti stečajnega postopka, to je na stečajni postopek nad pravno osebo in na postopek osebnega stečaja. Davčna zakonodaja vsebuje zelo malo zakonskih določb, ki bi se nanašale izključno na obdavčitev davčnih zavezancev v času stečajnega postopka, v večini primerov se uporabljajo splošna zakonska določila, ki pa ne rešujejo specifičnih dogodkov nastalih v času stečajnega postopka. Stečajni postopek se vodi s ciljem čim večjega in pravičnega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Zaradi nekonsistentnosti davčne in stečajne zakonodaje pa obdavčitev davčnih zavezancev v stečajnih postopkih ni vedno optimalna, kar privede do neupravičenega zmanjšanja stečajne mase in nedoseganja osnovnega cilja in namena vodenja stečajnih postopkov.
Keywords: stečajni postopek, insolvenčna zakonodaja, davčna zakonodaja, obdavčitev v stečajnih postopkih, nekonsistentnost davčne zakonodaje
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1316; Downloads: 125
Full text (641,28 KB)