| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravu
Martina Knechtl, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo sestavljajo trije sklopi – tri poglavja: stavbna pravica bo obravnavana najprej z vidika slovenskega, nato pa še z vidika avstrijskega in nemškega prava. V prvem poglavju bo predstavljena stavbna pravica v domačem, slovenskem pravu, njena narava in funkcija, njen nastanek, pravice strank v razmerju in prenehanje ter posledice prenehanja stavbne pravice. V enakem smislu bo obravnavana tudi stavbna pravica in njene posebnosti v avstrijskem pravu (v sklopu drugega poglavja). V tretjem poglavju se bomo po enakem ključu seznanili še s stavbno pravico in njenimi posebnostmi v nemškem pravu . V zaključku bodo povzete temeljne karakteristike in bistvene razlike med ureditvami stavbnih pravic v vseh treh pravnih sistemih. Namen diplomskega dela je prikazati razlike med (sorodnimi) pravnimi sistemi in njihove posebnosti v zakonodaji glede stavbne pravice.
Keywords: Stavbna pravica, lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali stavbni upravičenec, lastništvo zemljišča, lastništvo zgradbe, lastninska pravica, nadomestilo - odškodnina.
Published: 06.09.2011; Views: 2099; Downloads: 434
.pdf Full text (476,50 KB)

3.
Akcesijsko pravilo stvarnega prava v sodni praksi
Aljoša Hribar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z akcesijskim pravilom sta tesno povezani načelo specialnosti in načelo povezanosti zemljišča in objekta. Lastninska pravica je temeljna človekova pravica in osrednja pravica stvarnega prava. Iz nje izhajajo tri lastniška upravičenja. Ta upravičenja so pravica do uporabe in uživanja, pravica do posesti in pravica do razpolaganja s stvarjo. Lastninska pravica ni neomejena. Omejitve delimo na javnopravne in zasebnopravne. Delitev pogosto ni jasna, saj so zasebnopravne omejitve pogosto tudi v javnopravnem interesu. Na omejitev lastninske pravice se nanaša tudi načelo prepovedi zlorabe pravic. Predmet lastninske pravice je stvar. Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del glavne stvari in ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Navezuje se na načelo accessio cedit principali. Temeljna delitev stvari je na nepremičnine in premičnine. Nepremičnina je prostorsko odmerjeni deli zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse druge stvari so premičnine. Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Lastninsko pravico lahko pridobimo na podlagi pravnega posla, zakona, dedovanja ali odločbe državnega organa. Akcesijsko pravilo stvarnega prava se nanaša na pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Gre za izvirni način pridobitve lastninske pravice. Akcesija ali prirast je možna tako na nepremičninskem kot na premičninskem področju. Najpomembnejši izjemi od načela povezanosti zemljišča in objekta sta stavbna pravica in etažna lastnina. Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremično. Etažna lastnina pa je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.
Keywords: stvarno pravo, lastninska pravica, nepremičnina, akcesijsko pravilo, stavbna pravica, etažna lastnina, načelo povezanosti zemljišča in objekta
Published: 16.09.2016; Views: 626; Downloads: 72
.pdf Full text (1,01 MB)

4.
Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravu
Mateja Majal, 2019, master's thesis

Abstract: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki jo skleneta lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Slednje pomeni, da je lastnik zgradbe, ki je zgrajena na podlagi stavbne pravice, imetnik stavbne pravice in ne lastnik zemljišča. Imetnik stavbne pravice mora za čas trajanja stavbne pravice, ki je omejen na 99 let, lastniku zemljišča plačevati nadomestilo. Stavbna pravica je prenosljiva in podedljiva pravica, možno jo je obremeniti z zastavno pravico, z osebno služnostjo, možno je stavbno pravico preoblikovati v etažno lastnino, kot tudi dogovoriti medsebojno predkupno pravico. Stavbna pravica preneha s potekom časa za katerega je bila ustanovljena ali pa na podlagi predčasnega prenehanja. Do slednjega pride na podlagi sporazuma med lastnikom zemljišča in imetnikom stavbne pravice, drugi razlog za predčasno prenehanje pa predstavlja kršitev s strani imetnika stavbne pravice. Ob prenehanju stavbne pravice je lastnik zemljišča dolžan imetniku stavbne pravice plačati nadomestilo zaradi povečanja vrednosti zemljišča, saj pride do ponovne vzpostavitve načela povezanosti zemljišča in objekta, kar pomeni da zgradba postane last lastnika zemljišča. V avstrijski pravni red je stavbna pravica vstopila s posebnim zakonom (Baurechtsgesetz) leta 1912. Poznajo jo kot prenosljivo in podedljivo pravico imeti na ali pod površino zemljišča zgradbo. Tudi v Avstriji predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta. Čas trajanja stavbne pravice je omejen na najmanj 10 in največ 100 let. V nemškem pravnem redu prav tako poznajo poseben zakon, ki ureja stavbno pravico (Erbbaurechtsgesetz). Tudi tam predstavlja izjemo od že omenjenega načela, za razliko od slovenske in avstrijske ureditve pa nimajo omejitve trajanja stavbne pravice. V primerjavi s Slovenijo sta ureditvi stavbne pravice v Avstriji in Nemčiji dokaj podobni, tako vsebinsko, kot po samem obsegu zakona. Slovenska ureditev namreč obsega le 10 členov, medtem ko jo avstrijski zakon ureja v 1. do 20. členu, nemški pa celo v 1. do 39. členu. Primerjava ureditev je nakazala na pomanjkljivosti stavbne pravice v slovenski ureditvi, kar kaže na njeno podnormiranost in na potrebo po spremembi oziroma dopolnitvi ureditve stavbne pravice v Stvarnopravnem zakoniku.
Keywords: Stvarno pravo, stavbna pravica, načelo povezanosti zemljišča in objekta, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, razpolaganje s stavbno pravico, prenehanje stavbne pravice.
Published: 20.12.2019; Views: 82; Downloads: 22
.pdf Full text (481,11 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica