| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo
Dinka Benić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: statusno preoblikovanje d.d., na podlagi sklepa skupščine če izpolnjuje pogoje za ustanovitev d.o.o.
Keywords: statusno preoblikovanje, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, računovodstvo, pravo, ustanovitvena bilanca stanja.
Published: 09.07.2009; Views: 5287; Downloads: 1433
.pdf Full text (289,12 KB)

2.
RAČUNOVODSKE IN DAVČNE POSLEDICE ODDELITVE PODJETJA S PRIKAZOM PRAKTIČNEGA PRIMERA
Anica Brlečič Mohar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo teoretično in na praktičnem primeru ponazorili materialno statusno preoblikovanje, oddelitev delov premoženja z ustanovitvijo nove družbe. Postopek oddelitve ureja ZGD-1, materialne davčne posledice ZDDPO-2 in ZDDV-1, postopkovne določbe pa so urejene z ZDavP-2. Vodenje poslovnih knjig pri oddelitvah ureja Pojasnilo 1 k SRS 22 (2006). Predstavili smo postopek oddelitve in s tem povezane obveznosti, ki jih mora izvesti prenosna družba, kot ustanoviteljica nove družbe. Osnovni dokument pri oddelitvi je delitveni načrt, ki ga pripravi poslovodstvo prenosne družbe. Podali smo davčni vidik oddelitve, predstavili pojem obrata, opredelili davčne ugodnosti in obveznosti prenosne in novoustanovljene družbe. Prenosna družba je dolžna oddelitev priglasiti davčnemu organu, ki lahko z odločbo davčne ugodnosti delno ali v celoti zavrne. V nadaljevanju smo pojasnili pojem skritih rezerv, predstavili modele vrednotenja po SRS, predstavili koncept »poštena vrednost« in na kratko opisali načine ocenjevanja vrednosti. Na praktičnem primeru podjetja smo predstavili vpliv cenitve na bilanco stanja prenosne in novoustanovljene družbe, predstavili oddelitev sredstev in obveznosti do virov sredstev v skladu z delitvenim načrtom in prenos poslovanja na novoustanovljeno družbo. Na praktičnem primeru smo dokazali, da ima oddelitev delov premoženja podjetja pomembne davčne posledice. Zaradi materialno statusne spremembe lahko nastanejo dodatne davčne obveznosti, ki sicer ne bi nastale, če do oddelitve ne bi prišlo. Posledice oddelitve se kažejo tudi na poslovni in finančni uspešnosti prenosne družbe. Proučevana družba bo zaradi oddelitve v prvem letu poslovanja dosegla višji poslovni izid iz poslovanja, kot bi ga, če ne bi izvedla materialno statusnega preoblikovanja. Oddelitev vpliva na zmanjšanje sredstev, kapitala in dolgoročnih poslovnih obveznosti v bilanci stanja prenosne družbe. Predstavili smo tudi probleme v zvezi z vodenjem in predajo poslovnih knjig in predlagali rešitve.
Keywords: materialno statusno preoblikovanje, oddelitev delov premoženja, delitveni načrt, obrat, skrite rezerve, poštena vrednost
Published: 18.11.2009; Views: 6094; Downloads: 1527
.pdf Full text (320,91 KB)

3.
DAVČNI VIDIK STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Andreja Počivavšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Statusno preoblikovanje družb je urejeno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon deli statusna preoblikovanja na formalna in materialna. Pri formalnem statusnem preoblikovanju gre za spremembo pravnoorganizacijske oblike, pri kateri se premoženjska struktura družbe ne spreminja. Pri materialnih statusnih preoblikovanjih gre za preoblikovanje premoženja nosilca gospodarske družbe, kjer se prenaša celotno ali del premoženja na drugo gospodarsko družbo. Med materialna statusna preoblikovanja ZGD-1 uvršča združitev, delitev in prenos premoženja. Obliki združitve sta spojitev in pripojitev, delitev pa se lahko opravi z razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo. Statusna preoblikovanja so samostojna pravna veja, za katera veljajo posebna pravila, ki se razlikujejo od splošnih pravil korporacijskega prava. Materialna statusna preoblikovanja imetnikom deležev omogočajo, da brez postopka likvidacije in nove ustanovitve prestrukturirajo podjetniško strukturo družbe. Kot vrsta materialnega statusnega preoblikovanja je tudi statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov, ki omogoča fizični osebi, da svoje podjetniško organizirano premoženje preoblikuje v statusno obliko kapitalske družbe. Obdavčitev statusnih preoblikovanj sledi osnovnemu načelu davčne nevtralnosti. Davčna obveznost na ta način ostane enaka kot je bila pred statusnim preoblikovanjem.
Keywords: Ključne besede: statusno preoblikovanje, korporacijsko pravo, premoženje, pravnoorganizacijska oblika, gospodarska družba, samostojni podjetnik, obdavčitev, davčna nevtralnost
Published: 14.12.2009; Views: 4702; Downloads: 702
.pdf Full text (352,73 KB)

4.
PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Mihaela Rajzman, 2011, master's thesis

Abstract: Do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) je bilo mogoče statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika izpeljati le tako, da je njegova pravnoorganizacijska oblika prenehala, podjetniško organizirano premoženje v obliki stvarnega vložka pa se je preneslo v premoženje nove ali prevzemne kapitalske družbe kot pridobitelja, v zameno za pridobitev deležev v pridobitelju. ZGD-1 za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika predpisuje poenostavljena pravila z možnostjo spreminjanja pravne pripadnosti podjetniško organiziranega premoženja po poti univerzalnega pravnega nasledstva. Prav slednje pa statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov izenačuje z drugimi pojavnimi oblikami statusnih preoblikovanj, ki se povezujejo s prenašanjem premoženja, pravic in obveznosti in ga uvršča v okvir materialnih statusnih preoblikovanj. Navezujoč se na statusne rešitve v ZGD-1, se je prilagodila tudi davčna zakonodaja, ki je uzakonila pravila davčno nevtralnega prenosa ob pogoju preoblikovanja ali delnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo po določilih ZGD-1.
Keywords: statusno preoblikovanje (izčlenitev), samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, gospodarska pobuda, osnovni kapital, podjetje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev, sklep podjetnika o preoblikovanju, pogodba o prenosu podjetja
Published: 21.03.2012; Views: 2893; Downloads: 574
.pdf Full text (1,31 MB)

5.
DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBO
Nataša Bradač, 2012, master's thesis

Abstract: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo. Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo). V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi. V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora. V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Keywords: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Published: 11.03.2013; Views: 2996; Downloads: 535
.pdf Full text (1,99 MB)

6.
DAVČNE IN RAČUNOVODSKE POSLEDICE MATERIALNO STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Anja Hernet, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Najpogostejši pravno - organizacijski obliki v Sloveniji in Nemčiji sta samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. Statusno preoblikovanje družb ureja ZGD - 1. Po zakonu poznamo formalna in materialna statusna preoblikovanja. Posebno vrsto pa predstavlja preoblikovanje samostojnih podjetnikov, izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe in izčlenitev s prevzemom. Razlogi za preoblikovanje so različni, eden izmed najpomembnejših pa je zmanjšanje davčne obremenitve. Pri preoblikovanjih je moč videti povezanost davčnega in računovodskega vidika. Slovenski in nemški pravni sistem sta si dokaj podobna. Z vidika stroškov je nemški sistem cenejši od slovenskega.
Keywords: preoblikovanje samostojnega podjetnika, materialno statusno preoblikovanje pravno - organizacijskih oblik, davčni vidik, računovodski vidik, nemški pravni sistem
Published: 20.03.2014; Views: 936; Downloads: 220
.pdf Full text (467,31 KB)

7.
NAČINI PRENEHANJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA
Aleksandra Polajžer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo načine prenehanja samostojnega podjetnika. Mednje štejemo osebni stečaj samostojnega podjetnika, kot tudi statusno preoblikovanje, ki pa je lahko posledica rednega prenehanja poslovanja in gre za nadaljnjo poslovanje po naslednikih ali drugih osebah. Kadar slišimo za prenehanje poslovanja nekega podjetja, v prvi fazi pomislimo za prezadolženost posameznika. Vendar to ni tako. Kot je že zgoraj navedeno, lahko gre za redno prenehanje, kot je na primer upokojitev podjetnika, ali zgolj za odločitev, da nekdo preneha poslovati. Mnoge podjetnike pa žene želja po večjem poslovanju, želja po večjem dobičku; ti se v velikih primerih odločijo za spremembo statusne oblike, in sicer iz s. p. v d. o. o. Ta oblika jim omogoča lažje poslovanje kot tudi določene davčne ugodnosti. Osebni stečaj s. p. je aktualna tema od leta 2008 dalje. Ko se podjetnik znajde v finančni krizi, kar je dandanes zelo pogost pojav v naši državi, mu ta sodni postopek olajša njegovo situacijo, saj je možen tudi odpust njegovih obveznosti. Se pa naš sodni sistem razlikuje od ostalih evropskih in je tudi dokaj blag ter nima nekih posledic, saj lahko podjetnik znova normalno posluje po zaključenem stečajnem postopku. Število osebnih stečajev v Sloveniji z leti narašča; menimo, da je to posledica gospodarske krize v Sloveniji kot tudi po svetu, kar zelo vpliva na normalno poslovanje podjetij po vsem svetu.
Keywords: samostojni podjetnik, statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika, prenehanje podjetnika in nadaljevanje po drugi osebi, osebni stečaj samostojnega podjetnika, osebni stečaj v tujini, statistika osebnih stečajev v Sloveniji
Published: 20.03.2014; Views: 1130; Downloads: 297
.pdf Full text (2,51 MB)

8.
STATUSNO PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Simona Škrilec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju je analizirano statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo na primeru podjetja Krhelj & Krhelj, d. o. o. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, posredništvom, trgovino na drobno in debelo s kmetijskimi pridelki, sadjem in z živili. Hkrati ima eno izmed večjih in redkih trgovin v Prekmurju, ki se ukvarja s prodajo raznovrstnih domačih dobrot. Podjetje ima tudi zelo bogat prodajni program najrazličnejših izdelkov. Najpomembnejša blagovna znamka je Šklojca. V teoretičnem delu diplomskega seminarja so opredeljene ustrezne značilnosti dveh statusov, ki se najpogosteje pojavljata v Sloveniji, to sta samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. Pri vsakem so navedeni pogoji za ustanovitev, odgovornost, obdavčitev, vodenje poslovnih knjig in prenehanje statusa. Predstavljene so tudi prednosti in pomanjkljivosti omenjenih statusov. Večji poudarek je namenjen statusnemu preoblikovanju, pri čemer so predstavljeni načini in razlogi preoblikovanja, davčni vidik prenosa dejavnosti, stroški prenosa in prednosti takega preoblikovanja. V praktičnem delu diplomskega seminarja je predstavljeno podjetje Sušilnica Šklojca, Geza Škrilec, s. p., ki pa se je pozneje statusno preoblikovalo v novo kapitalsko družbo, v družbo Krhelj & Krhelj, d. o. o. Tako je poudarek na poteku statusnega preoblikovanja omenjenega podjetja in ugotavljanju razlogov za tako odločitev. Pomembno je, da je sprememba statusa na podjetje Krhelj & Krhelj kljub krizi vplivala ugodno.
Keywords: podjetništvo, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, obdavčitev, statusno preoblikovanje
Published: 21.11.2013; Views: 1483; Downloads: 174
.pdf Full text (904,10 KB)

9.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI IZGUBE STATUSA PODJETNIKA
Anita Avbar Salopek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem raziskovala davčni vidik izgube statusa podjetnika in sicer iz razloga prenehanja opravljanja dejavnosti in prenosa premoženja v gospodinjstvo, prenos dejavnosti podjetnika na drugega podjetnika z univerzalnim ali singularnim pravnim nasledstvom, davčno nevtralni prenos podjetja na družbo z omejeno odgovornostjo, davčne učinke smrti podjetnika in problematiko osebnega stečaja podjetnika v slovenskem prostoru. Evropsko prebivalstvo se stara in možnosti za prenos podjetij se povečujejo. V preteklosti so prenosi podjetij potekali znotraj družin, zaradi širše dostopnosti izobraževanja pa ima mlada generacija danes odprtih več možnosti poleg nadaljevanja družinskega podjetja. Prav tako imajo starši tudi manj otrok, zato imajo podjetniki manj možnosti, da najdejo naslednike znotraj družine. Prenehanje opravljanja dejavnosti podjetnika, ne glede na vzrok prenehanja, vpliva na davčno obremenitev podjetnika. Potrebne so bile številne davčne reforme, ki spodbujajo prenose znotraj družin in omogočajo statusno preoblikovanje podjetnika tako, da svoje podjetje z univerzalnim pravnim nasledstvom prenese na novo ali prevzemno kapitalsko družbo, ob pogojih, ki takšen postopek omogočajo. Podjetnikovo podjetje pa je v nekaterih primerih mogoče prenesti na naslednika tudi z univerzalnim ali singularnim pravnim nasledstvom. Univerzalno pravno nasledstvo zagotavlja prenos vseh sredstev, pravic in obveznosti z enim poslom, v nekaterih primerih pa se prenos lahko opravi brez davčnih posledic. V magistrski nalogi sem podrobno raziskala učinke prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika skozi prizmo različnih davkov: od davka na dodano vrednost, davka iz dejavnosti, davka na promet nepremičnin in dohodnine. V zaključnih ugotovitvah sem predstavila kratek povzetek davčnih učinkov iz različnih naslovov prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika.
Keywords: podjetnik, statusno preoblikovanje podjetnika, smrt podjetnika, osebni stečaj, davek iz dejavnosti
Published: 09.12.2016; Views: 764; Downloads: 48
.pdf Full text (1,24 MB)

10.
ZAPRTJE DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DAVČNIH UČINKOV
Renata Škedelj, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga bazira na proučitvi obdavčitve prenosa premoženja samostojnega podjetnika v privatno sfero (gospodinjstvo), ko se odloči zapreti svojo dejavnost. Samostojni podjetnik je oblika poslovnih subjektov, ki se spopada z mnogimi spremembami v svojem življenjskem ciklu, te pa nemalokrat vodijo do zaprtja dejavnosti. Pri slednjem se samostojni podjetnik sooča s povsem drugačno vsebino, nanašajočo na plejado predpisov, povezanimi s prenosom premoženja iz podjetja v gospodinjstvo. Pri tem je potrebno vzeti v obzir strukturo premoženja, proučiti možnost nadaljevanja po drugi pravni osebi, in navsezadnje, izračunati koliko davka je potrebno plačati, če premoženje prenese v gospodinjstvo ter od tam naprej prosto razpolaga z njim. Temu posledično, magistrska naloga izhaja iz teze, da zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika ne zagotavlja univerzalne davčne nevtralnosti. Temeljno vprašanje v magistrski nalogi je, kakšne in koliko davkov mora samostojni podjetnik plačati, če prenese premoženje v svoje gospodinjstvo, na drugo fizično osebo ali na drugo kapitalsko družbo oz. kombinacijo obeh možnosti. Kaj je prava odločitev ob dejstvu, da dejavnost v taki obliki ne more ali ne želi več opravljati, tudi v luči nove pokojninske zakonodaje, ki omogoča nadaljevanje opravljanja dejavnosti od delni vključitvi v obvezno zavarovanje in odpovedi delne pokojnine. Magistrska naloga se osredotoča na zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika. Prvi del naloge predstavlja splošni opis samostojnega podjetnika oziroma njegov pravni in davčni položaj, načine zaprtja dejavnosti, prenos sredstev med njegovim podjetjem in gospodinjstvom ter pravni in davčni položaj samostojnega podjetnika v Avstriji. Drugi del naloge proučuje primer samostojnega podjetnika pri njegovem zaprtju z vidika obdavčitve prenosa njegovega premoženja v gospodinjstvo z dohodnino, davkom na dodano vrednost, davkom na nepremičnine in davkom na motorna vozila, hkrati pa je predstavljen tudi davčni učinek in prihodki fizične osebe, ki razpolaga s premoženjem po zaprtju dejavnosti. Poleg zaprtja dejavnosti samostojnega podjetnika, je v nadaljevanju naloge predstavljen vidik obdavčitve ob delnem ohranjanju njegove dejavnosti. Poudarek je predvsem na prenosu premoženja ob zaprtju dejavnosti v privatno sfero (gospodinjstvo) in primerjava le-tega z avstrijsko ureditvijo.
Keywords: samostojni podjetnik, zapiranje s.p., prenos premoženja, obdavčitev nepremičnin, pokoj, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, obračun DDV, statusno preoblikovanje podjetnika, davčni učinki, davčna nevtralnost
Published: 09.12.2016; Views: 1414; Downloads: 81
.pdf Full text (2,18 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica