Search the digital library catalog

Keywords: policija, interventni klic, operativno-komunikacijski centri, OKC, reakcijski čas, statistični podatki, PU Maribor
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 223; Downloads: 7
Full text (512,65 KB)

Abstract: Cilj diplomske naloge je izdelava večplatformne aplikacije z ogrodjem Flutter, ki bo zapisnikarju pomagala in omogočila hitrejši vnos, lažje urejanje podatkov, shranjevanje podatkov v realnočasovno podatkovno bazo Firebase ter olajšala objavo rezultatov in lestvic. Poleg enostavnejšega administrativnega dela pa bo uporabnikom nudila razumljiv in celovit pregled nad obsežnimi statističnimi podatki nogometne lige.
Keywords: Flutter, Firebase, statistični podatki, nogometna liga
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 396; Downloads: 19
Full text (1,50 MB)

Abstract: Slovenija je ena od evropskih držav, ki ni varna pred gospodarskim kriminalom. Gospodarski kriminal se z današnjo novo tehnologijo samo še izboljšuje, a se zato preiskovalci na tem področju vedno bolj izobražujejo, da bi preprečili oziroma zmanjšali gospodarski kriminal. Preiskovalci pripomorejo veliko pri zmanjševanju gospodarske kriminalitete, a pri tem jim pomaga tudi zakonodaja, ki se je z leti začela spreminjati. Vsi prebivalci Slovenije si želimo, da bi se v prihodnosti še bolj zmanjšala ali celo, da gospodarskega kriminala ne bi bilo več. Glede na današnje čase se tudi strinjam, da gospodarski kriminal ne bo izginil. Z diplomsko nalogo, ki ima naslov Odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete na območju Policijske uprave Kranj od leta 2013 do leta 2017, želim predstaviti, kako se pri nas spopadamo z gospodarskim kriminalom. Namen diplomske naloge je, da ugotovim, kakšen odstotek predstavlja gospodarski kriminal na Policijski upravi Kranj. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, koliko gospodarske kriminalitete je odkrite in preiskovane na območju Policijske uprave Kranj. Z analizo, ki so jo opravili policisti Policijske uprave Kranj, bomo predstavili, koliko se je gospodarski kriminal spremenil od leta 2013 do leta 2017, kakšen odstotek predstavlja in katero kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete se pri nas največ pojavlja. Čeprav se izboljšuje informacijska tehnologija in spreminjajo zakoni, upamo, da se bo gospodarska kriminaliteta z leti začela zmanjševati in ne povečevati. Da bi se gospodarski kriminal začel počasi zmanjševati, bi morali začeti ozaveščati ljudi, ki ne vedo, kaj je gospodarski kriminal in katera kazniva dejanja spadajo pod to kategorijo, da s tem, ko izvajajo gospodarski kriminal, ne škodujejo samo sebi, ampak tudi naši državi in prebivalstvu, ki živi v Sloveniji. Upam, da bom z diplomsko nalogo pripomogla tudi pri ozaveščanju prebivalstva.
Keywords: diplomske naloge, gospodarski kriminal, korupcija, statistični podatki, gospodarska kazniva dejanja
Published in DKUM: 15.05.2019; Views: 1137; Downloads: 170
Full text (1,14 MB)

Abstract: Goričko, gričevnata pokrajina na severovzhodu Slovenije, je bila skozi zgodovino vedno mejno območje, kjer je prihajalo do stikov med slovanskim, germanskim in madžarskim svetom. Čeprav je bilo Goričko skupaj z ostalim Prekmurjem več kot tisoč let ločeno od ostalih Slovencev na desni strani Mure, je tukajšnjim prebivalcev uspelo ohraniti svoj etnični in jezikovni značaj navkljub pritisku madžarske oblasti. Prva polovica 20. stoletja je prinesla polno sprememb in pretresov, ki so vplivali na prebivalstvo in jim pustili trajen pečat. V tem kratkem obdobju so številni »Goričanci« umirali na bojiščih prve in druge svetovne vojne, kar je vplivalo na razvoj prebivalstva na Goričkem. Prelomni trenutek v zgodovini prebivalstva Goričkega je bil podpis mirovne pogodbe med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Madžarsko, ki je prinesla ponovno združitev s Slovenci v Kraljevini SHS. Med drugo svetovno vojno je Goričko zopet pripadalo Madžarski, ki se je odločila izbrisati vse sledi, ki jih je pustila jugoslovanska država. Konec vojne je prinesel olajšanje in ponovno združitev z ostalimi Slovenci, s katerimi si še v današnjem času delimo skupno pot. V obdobju raziskave je bilo na območju Goričkega izvedenih pet uradnih popisov. Popisa leta 1900 in 1910 sta bila izvedena v ogrski polovici Avstro-Ogrske države. Prvi popis po prvi svetovni vojni se je izvršil leta 1921 v Kraljevini SHS. V letu 1931 je sledil popis Kraljevine Jugoslavije, kateremu bi moral leta 1941 slediti naslednji popis, vendar je izbruh druge svetovne vojne popis premaknil za sedem let. Zadnji popis v danem obdobju je bil izvršen leta 1948, ki ga je organizirala Socialistična federativna republika Jugoslavija. S primerjavo popisov si lahko ustvarimo sliko demografskih sprememb, ki so sledile vojaškim posegom, menjavam oblasti in političnim ter gospodarskim spremembam. Zaradi pomanjkljivosti in spreminjajočih se kriterijev od popisa do popisa je primerjava popisov med sabo zahtevnejša in ne podaja povsem realne slike tedanje demografije.
Keywords: Goričko, popisi prebivalstva, jezik, upravno–teritorialne spremembe, statistični podatki, geografija v šoli.
Published in DKUM: 25.09.2018; Views: 1523; Downloads: 208
Full text (7,05 MB)

Abstract: Zasavje je v zadnjem desetletju doživel manjšo gospodarsko krizo, saj se je zaprlo kar nekaj glavnih podjetij zaposlovanja. Zasavci so morali poiskati drugačna področja zaposlovanja, katera so pripomogla k ponovnemu razvoju te regije. Z gospodarsko krizo je naraščalo tudi nezadovoljstvo prebivalstva, ki je načel njihovo duševno in fizično zdravje. Sama regija se je s svojim samomorilnim količnikom približala vrhu samomorilnosti najbolj ogroženih regij v Sloveniji (Korošec Jagodič, Rokavec, Agius in Pregelj, 2013). Samomori v Zasavju so doživeli svoj vrh leta 2007, nato je število samomorov začelo padati vse do leta 2012, kjer se število samomorov rahlo poveča in umiri (NIJZ, 2016). V večini primerov samomor storijo pripadniki moškega spola, za katere so značilni nasilnejši načini samomorov, med katere spada samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo ter samomor s strelom iz ročnega strelnega orožja (Henderson, Dazzan, Dernovšek, Tavčar in Brecelj, 2002; Marušič, 1999). Ženske se na drugi strani prav tako največkrat odločijo za samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo, vendar je ta številka precej manjša kot pri moških. Samomor v Zasavju največkrat storijo osebe med 50 in 54 letom starosti (NIJZ, 2016), ki so s svojimi izkušnjami pomembna za širjenje svojega znanja naslednjim generacijam, zato njihov samomor predstavlja tako ekonomsko kot socialno tragedijo. S starostjo se začnejo kopičiti različne težave, katere vplivajo duševno na žrtve v vsakdanjem življenju (Kalin, 2012). Leta 2008 se je na prvo mesto razlogov za samomor uvrstila brezposelnost in izpodrinila duševne težave (Korošec Jagodič et al., 2013). Z različnimi preprečevalnimi ukrepi na področju zdravstva in družbe ter s samim sprejetjem Nacionalnega programa za preprečevanje samomora bi zmanjšali količnik samomorilnosti in pravilno pomagali žrtvam samomorilnih misli (Ziherl in Pregelj, 2010).
Keywords: samomori, motivi, načini, statistični podatki, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.11.2017; Views: 1772; Downloads: 188
Full text (866,25 KB)