Search the digital library catalog

Abstract: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test. Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe. Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Keywords: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 688; Downloads: 119
Full text (1,96 MB)

Abstract: Uvod: Humor in smeh nas spremljata vse življenje in sta pomemben vir povezovanja med ljudmi. Humor je kognitivni čustveni slog obdelave različnih situacij, ki jih posameznik doživlja v svojem vsakodnevnem življenju. Humor podpira procese zdravljenja in spopadanja z boleznijo, predvsem pa ima pomemben vpliv na psihološko dobro počutje. Namen tega zaključnega dela je predstaviti pozitiven vpliv humorja in smeha. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Pri iskanju člankov smo uporabljali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINHAL in ScienceDirect. Za prikaz pregleda in izbire člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka iskanja virov po priporočilih PRISMA. Omejili smo se na članke na izbrano temo, ki niso starejši od 10 let, na članke, ki so prosto dostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da humor močno vpliva na človekovo dobro počutje, zmanjšuje depresijo, stres, anksioznost, vznemirjenost in povečuje srečo. Je učinkovita metoda vzpostavljanja novih stikov s pacienti in odlično orodje za nastajanje učinkovitega, urejenega ter sproščenega delovnega okolja. Razprava in sklep: Z uporabo humorja lažje navezujemo stik z novim pacientom oziroma s starejšo osebo, kar pa pozitivno vpliva na celoten proces zdravstvene nege. Humor vzame strah, stres, vznemirjenje, depresijo in poveča srečo, kar pozitivno vpliva na izvajanje zdravstvene nege. Humor in smeh sta pomemben del terapevtske komunikacije, ki ga lahko uporabljamo ne le pri starejših osebah, ampak pri celotni populaciji.
Keywords: humor, smeh, zdravstvena nega, starostniki
Published in DKUM: 24.12.2021; Views: 921; Downloads: 282
Full text (668,24 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšni so učinki nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju. V raziskavi so sodelovale osebe, starejše od 45 let. Rezultati so pokazali, da nosljive tehnologije vodijo k izboljšanju fizične pripravljenosti posameznikov in jim tako služijo kot podpora pri aktivnem življenju. Ugotovili smo tudi, da se večina uporabnikov samih nauči uporabljati nosljive tehnologije, kar je za generacijo, ki ni odraščala s tehnologijo, zelo spodbudna informacija. Prav tako se je pokazalo, da redno nadziranje podatkov vodi v večjo motivacijo po gibanju, kar vodi v bolj aktivno življenje. Rezultati, ki smo jih v magistrski nalogi pridobili, so lahko dobro izhodišče za prihodnje raziskave in dobra osnova za pripravo izobraževanj o uporabi nosljivih tehnologij za starejše.
Keywords: nosljive tehnologije, aktivno staranje, delovno mesto, starostniki
Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 865; Downloads: 81
Full text (2,27 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in ugotavljali njihov vpliv na počutje starostnikov. V teoretičnem delu smo opisali proces staranja v tretjem življenjskem obdobju, preučili trende in problematiko, povezano s staranjem prebivalstva ter analizirali kakovost življenja starostnikov in načine priprave na kvalitetno starost. Dotaknili smo se življenja v domovih za starejše in opredelili razloge za bivanje tam. Opisali smo izbrani dom za starejše, Dom Hmelina, ter predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo. V empiričnem delu smo v izbranem domu izvedli raziskavo o tem, kako tamkajšnje prostočasne dejavnosti vplivajo na življenje starostnikov. Ugotovili smo, da se več kot 75 % starostnikov dnevno udeležuje prostočasnih dejavnosti, med katerimi so najbolj obiskani pikniki, rojstnodnevna praznovanja in dnevna telovadba. Tisti, ki v domu bivajo dlje, pogosteje obiskujejo še molitvene urice, manj pa jogo smeha, ki je bolj priljubljena med novejšimi stanovalci. Starostniki ocenjujejo, da imajo dovolj možnosti izbire in nadzora ter dobre odnose z drugimi, se pa med stanovalci, ki v domu bivajo dlje, pogosteje pojavlja potrtost, osamljenost in občutek, da so drugim v breme. Starostniki, še posebej moški, pri udeležbi na dejavnostih opažajo pozitivne spremembe v življenju. Več kot 80 % stanovalcem, predvsem mlajšim, dejavnosti omogočajo sklepanje novih poznanstev.
Keywords: starostniki, domovi za starejše, prostočasne dejavnosti, kakovostno staranje
Published in DKUM: 07.09.2020; Views: 1565; Downloads: 249
Full text (1,29 MB)

Abstract: Uvod: Z daljšanjem življenjske dobe narašča populacija starostnikov s sladkorno boleznijo, ki zaradi kompleksne obravnave predstavlja velik javnozdravstveni problem. Znanje, ki ga imajo pacienti s sladkorno boleznijo o svoji bolezni, bistveno pripomore k pravilni samooskrbi in nadzoru bolezni, zato je smiselno, da se njihovo znanje o sladkorni bolezni oceni. V zaključnem delu želimo predstaviti zadovoljstvo starostnikov z oskrbo, usmerjeno na osebo, saj tovrstna oskrba povečuje znanje ter pozitivno vpliva na odnos do samoobvladovanja bolezni. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal: demografske podatke, poznavanje sladkorne bolezni ter oskrbo, usmerjeno na osebo. Zbrane podatke smo s pomočjo programa SPSS analizirali ter statistično obdelali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o sladkorni bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo slabo, saj je bila povprečna ocena doseženih točk 12,90 ± 4,14. Prav tako obstajajo na področjih o vzrokih, poteku in tveganju za sladkorno bolezen pomembne pomanjkljivosti znanja. Nadalje smo ugotovili, da je mnenje starostnikov o oskrbi, usmerjeni na osebo, dobro, bi pa bila možna izboljšanja na področjih vključevanja starostnikov v proces zdravljenja in izvajanje oskrbe. Razprava in sklep: Znanje je bistvenega pomena pri samovodenju sladkorne bolezni ter preprečevanju zapletov, zato je treba slabo znanje o sladkorni bolezni odpraviti. K višji ravni znanja pa lahko pripomore oskrba, usmerjena na osebo.
Keywords: sladkorna bolezen, starostniki, na starostnika usmerjena oskrba, edukacija, znanje
Published in DKUM: 30.06.2020; Views: 1253; Downloads: 340
Full text (673,53 KB)