| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


101 - 110 / 149
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
101.
Socialna osamelost starostnika na domu
Nastja Borovnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Osamljenost starejših v naši družbi ni tako redek pojav in predstavlja uničujoč vpliv na zdravje in posledično tveganje za prezgodnjo smrt starejšega prebivalstva. Starejši lahko občutijo osamljenost tudi takrat kadar imajo v bližini svojce in prijatelje.V diplomskem delu smo obravnavali socialno osamelost starostnika v domačem okolju. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na osamljenost. Predstavili smo skrb za starejše, potrebo po medčloveškem odnosu, socialne odnose v starosti, socialno vključenost in izključenost starejših ter medgeneracijsko povezanost. Izpostavili smo pomen zdravstvene nege in socialne dejavnosti v patronažnem varstvu. V raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivni pristop z metodo opazovanja in intervjuvanja. V raziskavo je bil vključen starostnik in njegov svojec. Podatke smo pridobili na osnovi vodenega razgovora, ki je vseboval 12 vprašanj vezanih na osnovne življenjske aktivnosti in 18 vprašanj na temo socialne osamljenosti starostnika ter 15 vprašanj namenjenih za svojce. Vprašanja so bila odprtega tipa. Intervju smo izvedli v domačem okolju starostnika v letu 2013. Želeli smo ugotoviti ali ima starostnik stike s svojci, drugimi sorodniki, prijatelji ter sosedi in ali se počuti osamljenega. Zanimalo nas je tudi, če družina opazi, da je njihov svojec osamljen in na kakšen način to izrazi. Razultati raziskave so pokazali, da je starostnik občasno osamljen, ker nima ključne osebe ob sebi, čeprav ima okoli sebe veliko ljudi, kateri ga imajo neizmerno radi.
Keywords: Socialna osamelost, osamljenost, starostnik, domače okolje, zdravstvena nega, družina.
Published: 22.08.2014; Views: 1041; Downloads: 365
.pdf Full text (1,02 MB)

102.
Psihosocialne potrebe starostnika v institucionalnem varstvu
Janja Zabukovšek, 2014, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Z naglim naraščanjem starega prebivalstva naraščajo tudi psihosocialne potrebe starostnikov. Stari ljudje potrebujejo več socialnih stikov in spodbude k aktivnemu življenju, materialno varnost, zagotovljen občutek pripadnosti, ljubezni in spoštovanja. Ugotavljali smo vidik zagotavljanja psihosocialnih potreb s strani negovalnega tima do stanovalcev v institucionalnem varstvu. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z uporabo dveh anketnih vprašalnikov strukturiranega in delno strukturiranega tipa. Vzorec anketiranih je skupno izpolnilo 35 članov negovalnega tima in 37 starostnikov bivalne enote v dveh domovih za starejše. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS in znotraj tega programskega paketa statistični test hi- kvadrat. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so psihosocialne potrebe starostnikov v obeh institucionalnih varstvih s strani anketirancev v večini zadovoljene. To je razvidno tako na področju vključevanja starostnikov v različne dejavnosti kot na področju vključenosti svojcev v domsko varstvo ter v dobrih odnosih s člani negovalnega tima v institucionalnem varstvu. S strani anketiranih članov negovalnega tima so psihosocialne potrebe starostnikov v upoštevanju individualnih želja glede potreb starostnikov zadovoljene slabše (t = -2,477, p = 0,016), čemur vzrok pripisujemo pomanjkanju negovalnega kadra in slabši strokovni usposobljenosti kadra. Sklep: Starostnikom je potrebno posvetiti več časa, zaposliti višje število negovalnega kadra in tudi pridobiti prostovoljce v institucionalno varstvo, da bi se ti ukvarjali s starostniki, se z njimi pogovarjali, jih spremljali, ter jih spodbujali k vsakodnevnim aktivnostim. Potrebno je kontinuirano izobraževanje za člane negovalnega tima, s področja psihosocialnih potreb starostnikov za preprečitev socialne osamljenosti v institucijah.
Keywords: starostnik, psihosocialne potrebe, negovalni tim, institucionalno varstvo.
Published: 22.08.2014; Views: 1299; Downloads: 348
.pdf Full text (1,14 MB)

103.
ZANIMANJE STAROSTNIKOV ZA DOMSKO VARSTVO
Maja Vukanič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Staranje ni bolezenski proces, saj gre za naraven in neizogiben proces. S staranjem starejši ljudje izgubljajo telesne in duševne sposobnosti, soočajo pa se z mnogimi spremembami staranja kot so biološke ali fizične, psihične in socialne spremembe staranja. Tisti starostniki, ki so sposobni skrbeti sami zase, bivajo v domačem okolju, kadar več ne zmorejo skrbeti sami zase, se jih večina odloči za domsko varstvo. Namen diplomskega dela je izpostaviti najobičajnejše spremembe posameznikov v starosti in običajne razloge za odločitev o bivanju v domskem varstvu ter z raziskavo ugotoviti, ali so starostniki že razmišljali o domskem varstvu in kdaj bi se zanj odločili. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo metodo anketiranja, metodo kompilacije in deskriptivno metodo, obenem pa smo uporabili tudi slovensko in tujo strokovno ter znanstveno literaturo. Rezultati: 57 % anketirancev bi se za domsko varstvo odločilo, če bi ostali brez družine, 80 % anketirancev predstavlja največjo oviro za odločitev domskega varstva prevelik strošek bivanja v domskem varstvu in 33 % anketirancev predstavlja oviro oddaljenost od družine. Sklep: V Sloveniji in drugod po svetu se prebivalstvo intenzivno stara, nastajajo demografske spremembe, s tem pa je povezano staranje prebivalstva kakor nove potrebe organizacij, ki skrbijo za starostnike. Pomembno je, da bo starejšim zagotovljena kakovostna starost in sicer v domačem okolju ali v domskem varstvu. Kadar se poslabša zdravstveno in funkcionalno stanje starostnika, se poveča zanimanje za domsko varstvo zaradi zmanjšanja možnosti, da bi starostnik bival v domačem okolju.
Keywords: starostnik, starostne spremembe, domsko varstvo, domače okolje
Published: 23.03.2015; Views: 1159; Downloads: 226
.pdf Full text (2,44 MB)

104.
KAKOVOST ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V DOMU STAREJŠIH
Melisa Deutsch, 2015, master's thesis

Abstract: Osnova vsakega doma starejših je stanovalec, ki je najpomembnejši člen sistema institucionalnega varstva starejših. Kakovostno življenje v starosti pogojujejo dobri medosebni odnosi, pomoč in podpora bližnjih, zdravje, mobilnost in samostojnost. Namen magistrskega dela je predstaviti, kakšna je kakovost življenja starostnika, ki zaradi svoje bolezni ali zaradi drugega razloga živi v domu starejših. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, bi želeli ugotoviti, s kakšnimi težavami se starostniki spoprijemajo v domu starejših, kako se ohranja njihovo udobje, zasebnost, dostojanstvo, kako se upošteva lastna volja, kakšen je občutek varnosti med izvajanjem zdravstvene nege ter kako to dojemajo na splošno.
Keywords: kakovost življenja, dom starejših, starostnik
Published: 21.05.2015; Views: 2102; Downloads: 354
.pdf Full text (5,97 MB)

105.
SAMOMOR V SLOVENIJI
Anja Svalina, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Samomor je star, kot je človeštvo samo. Različna obdobja človeške civilizacije so do tega sociopatološkega pojava zavzemala različna stališča: od skrajnega zavračanja do polnega priznanja- kot osebno pravico do lastne smrti, ki je segla celo tudi tako daleč, da je človek neovirano razpolagal s svojim življenjem, vključno s pravico, da si življenje tudi vzame. Religiozna merila so bila proti samomoru- tako krščanstvo kot islam. Samomor se je v nadaljnem družbenem razvoju iz religioznih in pravnih norm preselil na filozofske in umetniške steze. Danes je masovnost samomora v velikem številu držav izstopajoči del nacionalne patologije, ki mu strokovnjaki posvečajo vedno več pozornosti in analiz. Slovenci imamo težave z izbiro primernih strategij, ko se je treba soočiti s težavami. V nekaterih delih države celo bolj kot v drugih. Žal smo kot eno od teh strategij izbrali tudi samomor. Ta pa za seboj pušča čustveno puščavo. Družine, ki se s tem dejanjem soočajo več generacij zapored, so vse prej kot redke. Odstotek samomorov v Sloveniji je zelo visok in sega v sam evropski vrh. Zaradi pogostosti samomora, saj si na vsakih 21 ur ena oseba v Sloveniji vzame življenje, se posamezniki na tak ali drugačen način srečujejo s samomorom. Zato je pomembno prepoznati pri sočloveku, kdaj je samomorilno ogrožen, ter da poznamo načine, kako mu pomagati. Preprečevanje samomora je namreč naloga celotne družbe. Z diplomsko nalogo želim opozoriti na problem samomora v Sloveniji, ki je žal prepogost, zato je še toliko bolj pomembno, da v čim večji meri opozarjamo na alarmantno stanje le-tega.
Keywords: samomor, samomorilno vedenje, samomorilna ogroženost, dejavniki tveganja, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora
Published: 02.06.2015; Views: 1602; Downloads: 250
.pdf Full text (560,94 KB)

106.
OBRAVNAVA STAROSTNIKA S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO
Žiga Korošec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je obolenje dihal, ki nastane kot posledica dolgoletnega kajenja, izpostavljenosti škodljivosti iz okolja ali dednih dejavnikov. Zanjo je značilna napredujoča in nepovratna obstrukcija dihalnih poti, s simptomi kot so kronični in produktiven kašelj ter dispneja ob naporu, ki z leti, skupaj z novimi spremljajočimi simptomi, napreduje do te mere, da že tako kompleksno zdravljenje postane še bolj oteženo. Metodologija raziskovanja: Za opredelitev teoretičnih stališč smo uporabili domačo in tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo študijo primera, zanjo uporabili polstrukturiran intervju v katerega so bili vključeni starostnik in svojci. Rezultati: S študijo primera smo ugotovili naslednje negovalne diagnoze: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja; dihalne poti, neučinkovito čiščenje; izmenjava plinov, nepopolna; tekočine, prenizek volumen; obstipacija, nevarnost za obstipacijo; aktivnosti, nezmožnost za telesno aktivnost 1. stopnje; nevarnost padcev; nevarnost infekcij (respiratorni sistem, koža); odklanjanje (opustitev kajenja); nemoč, nevarnost za nemoč; bolečina, kronična (v križu). Sklep: Kronična obstruktivna pljučna bolezen ima pri bolniku vpliv na vse življenjske aktivnosti in s tem tudi na kakovost življenja bolnika. Še posebej če je to starostnik, imajo svojci in medicinske sestre nalogo, da bolniku nudijo pomoč, psihofizično udobje in podporo.
Keywords: kronična obstruktivna pljučna bolezen, starostnik, kajenje, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 04.06.2015; Views: 1063; Downloads: 319
.pdf Full text (571,16 KB)

107.
SPOLNOST KOT DEJAVNIK KAKOVOSTNEGA ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV
Tanja Vicman, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Naša družba se stara. Spolnost po 65, letu je še zmeraj precej neraziskano področje in mnogokrat v družbi predstavlja tabu temo. Znano je, da s starostjo upada spolna sla ter pojavijo bolezni in težave značilne za poznejše življensko obdobje, ki otežujejo spolne odnose. Nedvomno doprinaša spolnost k boljši oceni kakovosti življenja starostnikov. Namen raziskave je ugotoviti kako zadovoljni so starostniki s svojim spolnim življenjem, v kolikšni meri spolnost doprinaša k kakovosti njihovega življenja oz. ali je spolnost za njih sploh pomemben dejavnik kakovostnega življenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki se je nanašala na študijo tuje in domače literature, ter analitično metodo dela, ki se je nanašala na rezultate ankete izvedene med naključno izbranimi starostniki v Podravski regiji. Rezultati: Na podlagi ankete smo ugotovili, da se ocena zdravja starostnikov povezuje z zadovoljstvom s spolnim življenjem (rezultat Pearsonovega koeficienta korelacije: r=0,634, p=0,297), in da glede na zadovoljstvo s spolnim življenjem ne obstaja razlika glede na spol (rezultat hi kvadrat testa: p>0,05, p=0,297). Ugotavljamo, da so najpogostejše težave s katerimi se srečujejo starostniki pri spolnosti pomanjkanje spolne sle in težave pri doseganju orgazma pri obeh spolih ter težave z vlažnostjo nožnice pri ženskah. Sklep: Spolnost v starejši dobi je premnogokrat postavljena v kot, čeprav je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja. Sodobna družba bi morala postati veliko bolj tolerantna pri temi spolnost nasploh, še posebej pa v določenih starostnih skupinah.
Keywords: spolnost, kakovost življenja, težave, starostnik
Published: 12.06.2015; Views: 1010; Downloads: 129
.pdf Full text (1,13 MB)

108.
POMEN SKRBI ZA KAKOVOSTNO OBRAVNAVO V DOMOVIH ZA STAREJŠE
Darja Dervarič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: V diplomski nalogi smo predstavili skrb ter pomen le-te za kakovostno obravnavo starejših v domovih za starejše. Ugotavljali smo kako stanovalci/oskrbovanci ocenjujejo skrb v domu za starejše. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o pomenu skrbi za kakovostno oskrbo v domovih za starejše s pomočjo prevedenega standardiziranega anketnega vprašalnika »Caring Behaviors Interventory« (Watson, 2009), ki vsebuje 24 vprašanj zaprtega tipa. Anketo je izpolnilo 40 stanovalcev doma za starejše, starih 65 let ali več v mesecu juniju 2015. Rezultati: Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da stanovalci doma za starejše ocenjujejo skrb z odgovorom običajno in občasno. Stanovalci so ocenili, da se medicinske sestre občasno vračajo na lastno pobudo v sobo in pogovarjajo z njimi ter spodbujajo da pokličejo v primeru težav. Reakcijski čas medicinskih sester je občasno oz. običajno hiter. Diskusija in zaključki: Na splošno so stanovalci dobro ocenili skrb v anketiranem domu. Vsi stanovalci pa niso bili istega mnenja, manjšina jih je menila da ne skrbijo in da dolgo čakajo na zvonec ter da ne jih ne vključujejo v načrtovanje njihovega zdravljenja. Menimo da so se stanovalci, ki že dalj časa bivajo v domu navadili oz. razumejo situacijo in da imajo več tolerance ter razumevanja do medicinskih sester. Zaradi primanjkovanja osebja, pride do tega da osebje »pade v rutino« in obravnavajo posameznike kot skupino in ne kot edinstvenega posameznika.
Keywords: Skrb, starostnik, institucionalno varstvo, kakovost, zdravstvena nega.
Published: 01.09.2015; Views: 753; Downloads: 117
.pdf Full text (1,17 MB)

109.
Samooskrba starostnikov na podeželju
Anja Koren, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Število starejših iz leta v leto narašča, občutno pa se povečuje delež prebivalstva starejšega od 80 let. Stari ljudje želijo ostati doma, v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo vzpostavljene socialne mreže, v družbi ljudi različnih generacij in so vpeti v širšo skupnost. V diplomskem delu je predstavljeno staranje in starostnik, značilnosti staranja in najpogostejše potrebe, ki se v starosti pojavijo. Predstavili smo službe, ki skrbijo za starostnike v njihovem domačem okolju ter opisali samooskrbo pri starostnikih. Našteli smo vrste prilagoditev za starostnika. Opisali smo tudi odnos starostnik in družina ter predstavili osamljenost pri starostnikih. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov iz Občine Podlehnik. Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da starostniki v Občini Podlehnik živijo v hišah s partnerji ali svojci, nekateri pa tudi sami. Večina jih skrbi samih zase. So v dobri fizični kondiciji. Večina jih ima urejene bivalne pogoje. Večina starostnikov se občasno doma počuti osamljene. Raziskava je pokazala, da službe, ki pomagajo starostnikom na domu, starostnikov v Občini Podlehnik ne obiskujejo. Kljub težavam, ki jih imajo v svojem okolju, si ne želijo v dom upokojencev. Zaključek: Na podeželju se počuti veliko starostnikov osamljene. Morale bi se organizirati skupine, ki bi prirejale srečanja za starostnike, da bi se med seboj več družili. Ljudje bi se lahko povezali, pokazali večjo skrb za starostnike, se jim bolj posvetili in si vzeli čas za druženje z njimi.
Keywords: starostnik, staranje, družina, podeželje, samooskrba.
Published: 01.10.2015; Views: 1084; Downloads: 186
.pdf Full text (2,49 MB)

110.
PROBLEMATIKA OSAMLJENOSTI STAREJŠIH V DOMOVIH ZA UPOKOJENCE
Maja Krajnc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V sodobni družbi se vse bolj zavedamo kakovosti lastnega življenja in življenja naših bližnjih. Tako tudi kakovost starostnikov predstavlja vedno večjo prioriteto v institucionalnem varstvu. To vse prinaša določene spremembe in izboljšave, ki omogočajo starostnikom storitve, kakršne si želijo in potrebujejo. Kakovostne storitve so dobra naložba v prihodnost in tega se zaveda vodilni kader v domovih za ostarele. Ustanove se trudijo, da bi stremele k novostim in spremembam, ki vodijo v kakovost in izboljšanje življenja starostnikov. Diplomskega delo se začne s predstavitvijo termina starost in osamljenost. Ta dva pojma sta v povezavi in v veliki meri vplivata na starostnike. Osamljenost je velik problem naše družbe, saj velikokrat raje pogledamo stran, kot se soočimo s tovrstno problematiko. V delu je prikazano, kako se starostniki spopadajo z boleznijo in kako poteka njihovo zdravljenje. Spopadanje z boleznijo pušča določene posledice in naša odgovornost je, da se seznanimo s posledicami in ukrepi. Z osamljenostjo se srečujejo starostniki, ki živijo v lastnem domu in prav tako tudi oskrbovanci domov. V delu so predstavljeni dvojni domovi, javni in zasebni. Želeli smo predstaviti delovanje in storitve domov, kako se razlikujejo ter kakšna je njihova ponudba. Podrobneje smo analizirali delovanje Doma Danice Vogrinec, kjer smo izvedli ankete in intervju z delavko doma. Intervju smo izvedli tudi z dvema starejšima osebama, ki imata drugačna pogleda na preselitev v dom. Dobljeni empirični rezultati so pokazali, kako različne so ocene starostnikov o domovih za ostarele.
Keywords: starostnik, osamljenost, bolezen, depresija, dom za starostnike
Published: 30.08.2016; Views: 1196; Downloads: 190
.pdf Full text (937,49 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica