| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
VLOGA STARIH STARŠEV V PROCESU VZGOJE
Martina Berlič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja pomen vloge starih staršev. Otroci in starejši ljudje se dobro razumejo, ker imajo oboji več časa in čustev kot pa srednja generacija. Vnuki potrebujejo stare starše, kakor tudi stari starši potrebujejo vnuke. Otroci od babice in dedka prejmejo modrosti in izkušnje, onadva pa od vnukov radoživost in nove poglede na sedanji svet. Diplomska naloga je nastala z namenom ugotoviti, kolikšen je pravzaprav še delež starih staršev pri vzgoji in varstvu otrok in kakšni so odnosi med njimi. Z deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bila preučena pogostost in kakovost stikov otrok s starimi starši ter splošno mnenje osebnostnih karakteristik starih staršev. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na stratum osnovne šole. Rezultati so pokazali, da imajo otroci pogoste stike s svojimi starimi starši in da se z njimi zelo dobro razumejo. Pogosto so deležni njihove dobronamerne pomoči. Dedek in babica si zmeraj vzameta čas za vnuka, kadar ju le ta potrebuje. Pri otrocih so izrazito v ospredju želje, ki govorijo v prid stikom in večji vlogi starih staršev, saj imajo pozitiven odnos do njih. Med otroci iz podeželja in mesta ni prišlo do bistvenih razlik glede na pomen in vlogo starih staršev. Dedek in babica imata posebno mesto v življenju vnukov, tako za učence iz podeželske kot tudi mestne osnovne šole.
Keywords: staranje, starost, stari starši, vnuki, dedek, babica, vzgoja
Published: 22.08.2009; Views: 5468; Downloads: 1083
.pdf Full text (1,04 MB)

4.
NEKATERI VIDIKI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV, KI ŽIVIJO DOMA ALI V LAMBRECHTOVEM DOMU V SLOVENSKIH KONJICAH
Nataša Brezovšček, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Nekateri vidiki kakovosti življenja starostnikov, ki živijo doma ali v Lambrechtovem domu se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem življenja starostnikov, ki živijo v lastnem gospodinjstvu ali v Lambrechtovem domu. Pri postavljanju teoretičnih izhodišč sem z deskriptivno in komparativno metodo izhajala iz številnih spoznanj slovenskih in tujih avtorjev ter poskušala zajeti ravni starosti in staranja, pripravo in obdobje po upokojitvi, ko je s kakovostno izrabo prostega časa mogoče aktivno in polno življenje. Proučila sem tudi pomen starosti, vlogo družine in organiziranih služb, ki nudijo pomoč starejšim, izobraževanje starostnikov ter opravljanje poslednjih nalog pred odhodom iz prostora in časa. V empiričnem delu naloge pa sem z deskriptivno in kavzalno metodo na izbranem vzorcu raziskala teoretična izhodišča in na osnovi zbranih podatkov z anonimnim anketnim vprašalnikom opredelila raziskovalne hipoteze ter jih z deduktivnim pristopom empirično verificirala. Iz preučene literature in zbranih podatkov sem predstavila medsebojno povezanost in prepletenost dejavnikov staranja, ki odločilno vplivajo na številne telesne in duševne spremembe, s katerimi se starostniki soočajo. Prebivalstvo se stara in v naslednjih desetletjih bo tretjina evropskega prebivalstva starejša od 60 let. Toda jesen življenja in obdobje po upokojitvi je lahko prijeten čas, če je človek le dovolj odprt, aktiven in dejaven, da ostane zdrav in čim dlje neodvisen od drugih.
Keywords: starost, staranje, starostniki, tretje življenjsko obdobje, upokojitev, institucionalno varstvo, prostovoljstvo.
Published: 29.08.2009; Views: 3496; Downloads: 601
.pdf Full text (556,65 KB)

5.
Aktivno staranje
Iris Matotek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Stojimo na pragu velike družbene revolucije, tj. revolucije podaljšane življenjske dobe, ki bo spremenila vse vidike družbenega in osebnega dogajanja. Namen diplomskega dela je predstaviti aktivno staranje, ki ga lahko v najširšem smislu razumemo kot neprekinjeno udejstvovanje na socialnem, ekonomskem, kulturnem in družbenem področju. Ustvariti moramo pozitivno podobo o aktivnem staranju in se nanj skrbno pripraviti. Telesna aktivnost, zdrava prehrana, duševna svežina ter medčloveško sožitje so elementi, ki spodbujajo aktivno staranje. Opisane so tudi sodobne organizacije in progami, tako nevladni kot vladni, za aktivno staranje v Sloveniji. Med nevladnimi so med drugim Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje s programi prostovoljnega dela in Slovenska filantropija s projektom Sadeži družbe ter vladni programi eVključenost / eDostopnost, Vseživljenjsko učenje ter Izdelava promocijsko — didaktičnega pripomočka »Veseli in ustvarjalni v tretjem življenjskem obdobju«. Slednji naj bi s pomočjo tematskega video-kompleta preko TV ekranov animiral starejše odrasle za aktivno staranje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, za katero je bil izveden intervju, pridobljeni podatki pa obdelani z metodo analize besedila. Raziskava je bila opravljena med posamezniki v domačem okolju, v starosti od 65 do 85 let, na izven mestnem območju, januarja 2010. Želeli smo ugotoviti, kaj vse starostnikom daje občutek, da se aktivno starajo in katere so tiste aktivnosti, ki jih starejši z veseljem opravljajo, da pripomorejo k aktivnemu staranju. Ugotovili smo, da jim že delo in zmožnost, da samostojno opravljajo različna dela, daje občutek, da se aktivno starajo. Prav tako jim članstvo v različnih društvih in skrb za urejen videz dajeta občutek, da se aktivno starajo. Anketirani starostniki z veseljem aktivno izkoristijo svoj čas za sprehode, telovadbo, druženje, ročne spretnosti in miselne aktivnosti ter s tem veliko prispevajo k aktivnemu staranju. Glede na rezultate raziskave lahko povemo, da starejši v okolici Trnave sorazmerno zelo aktivno preživljajo svoj čas v jeseni življenja in z različnimi aktivnostmi oziroma dejavnostmi iz dneva v dan osmišljajo aktivno staranje.
Keywords: Ključne besede: staranje prebivalstva, aktivna starost, organizacije, programi za starostnike.
Published: 02.07.2010; Views: 4855; Downloads: 1170
.pdf Full text (413,31 KB)

6.
Zdravstvene in socialne pravice za starejše
Milijana Zrnić - Kević, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Gerontologija je znanstveno preučevanje vseh fenomenov staranja. Staranje se domnevno nanaša na upadanje življenskih funkcij v odrasli dobi. O staranju prebivalstva govorimo, kadar se delež prebivalstva nad določeno starostno mejo (običajno 65 let) povečuje, sočasno pa se zmanjšuje število otrok, mlajših od 15 let in podaljšuje življenska doba prebivalcev. V številnih državah je opazna vedno daljša življenska doba in posledično naraščanje deleža populacije starejših. Slovenija in tudi druge države se morajo zato, glede na napovedi in staranje prebivalstva, primerno odzivati in prilagajati sisteme socialne varnosti. Zagotavljanje pravic do kakovostnega življenja v starosti ne pomeni le reševanje materialnih problemov, skrbi za prilagoditev finančne vzdržnosti pokojnin, zdravstvenih, socialnovarstvenih in drugih sistemov, ampak tudi reševanje nematerialnih potreb. Na kakovostno življenje je zato potrebno gledati iz treh enako pomembnih stališč za vsakega človeka: socialnega omrežja, zdravstvenega stanja in ekonomskega statusa. Pravica do socialne varnosti je temeljna človekova pravica in je določena tudi v slovenski ustavi. Socialno varstvo ureja Zakon o socialnem varstvu, kateri obsega storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Pravico do zdravstvenega varstva ima vsakdo, katere določa ZZVZZ. Pri obsegu in vrsti pravic, zakon ne deli zavarovanih oseb glede na starost, ampak že od vsega začetka je zakon vseboval nekatere varovalke za zaščito materialno ogroženih, invalidnih in starih ljudi. Večjo enakost v dostopu do storitev in drugih pravic bi moral zagotoviti Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Keywords: gerontologija, starost, staranje, zdravstvene pravice, socialne pravice, dolgotrajna oskrba.
Published: 08.12.2011; Views: 1563; Downloads: 209
.pdf Full text (386,38 KB)

7.
Nekateri sociološki vidiki kvalitete življenja starostnikov - uporabnikov Centra za pomoč na domu Maribor
Eva Krejač, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomski nalogi z naslovom Nekateri vidiki kvalitete življenja starostnikov – uporabnikov Centra za pomoč na domu Maribor, smo v teoretičnem delu predstavili starost kot tretje življenjsko obdobje, značilnosti tega obdobja in spremembe ter stresne dogodke, ki ga spremljajo. Opisali smo probleme, s katerimi se srečujejo razvite postmoderne družbe zaradi naraščajočega števila starejših na eni in nizke rodnosti na drugi strani. Starostnike smo razdelili v tri skupine glede na njihove sposobnosti za samostojno življenje in opravljanje vsakodnevnih opravil ter predstavili programe in organizacije, ki so jim namenjeni. Osredotočili smo se zlasti na starostnike, ki so sicer še sposobni živeti v domačem okolju, a potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Tako smo podrobneje predstavili pomoč družini na domu kot eno izmed socialnovarstvenih storitev v naši družbi, in Center za pomoč na domu Maribor, ki tovrstne storitve izvaja na območju Maribora ter širše okolice. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jo, s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, izvedli med uporabniki Centra za pomoč na domu Maribor. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil, preučiti nekatere vidike kvalitete življenja starostnikov, ki so uporabniki socialne oskrbe na domu.
Keywords: Ključne besede: starost, staranje, upokojitev, osamljenost, problemi staranja prebivalstva, pomoč družini na domu.
Published: 11.01.2012; Views: 2937; Downloads: 350
.pdf Full text (1,55 MB)

8.
SOCIOLOŠKI VIDIKI GERONTOFOBIJE (ŠTUDIJA PRIMERA V PODRAVSKO-POMURSKI REGIJI)
Igor Časar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sodobni družbi se delež starejšega prebivalstva nezadržno povečuje, starostna struktura družb se spreminja, lepotni ideali postajajo vse pomembnejši in družba počasi, vendar vztrajno, izolira starostnike. Nastale družbene spremembe so pripomogle k spremenjenemu pomenu staranja ter starosti in posledično k odnosu raznih družbenih skupin do starejših in procesu staranja. Največjo pozornost smo namenili prav sociološkim dejavnikom, ki vplivajo na gerontofobijo - strah pred staranjem in strah pred starejšimi - na področju pomursko podravske regije. V teoretičnem delu diplomskega dela smo obravnavali teoretične okvire, ki določajo naše raziskovalno področje. Gre za podrobni ogled področja socialne gerontologije in koncept staranja. Osredotočili se bomo predvsem na definiranje osnovnih pojmov in na sociološke teorije staranja, ki, kot bomo v kasnejših delih pokazali, lahko vplivajo na posameznikovo dojemanje staranja in odnosa do starostnikov. Gerontofobijo bomo predstavili na splošno, njen pomen, značilnosti in posebnosti. Glavni del našega zanimanja se bo osredotočil predvsem na sociološki vidik, čeprav nismo prezrli ostalih (psiholoških, bioloških) vidikov, saj so ti neločljiv del raziskovalnega pojava. Raziskali bomo, kako nekateri sociološki dejavniki vplivajo na posameznikove strahove in pričakovanja, ki jih ima v povezavi s staranjem in starostniki. Na osnovi pridobljenih informacij in opravljene empirične raziskave smo prišli do bistvenih zaključkov, kjer smo v skladu s pričakovanji prišli do naslednjih ugotovitev: (1.) intenzivnost gerontofobije se zmanjša, v kolikor se poveča seznanjenost s procesom staranja, (2.) stopnja gerontofobije je v enaki meri prisotna pri obeh spolih in (3.) gerontofobija je najbolj izrazita pri mladih, starih med 19–29 let.
Keywords: starost, staranje, sociološki dejavniki, vpliv, gerontofobija
Published: 20.07.2012; Views: 2490; Downloads: 439
.pdf Full text (1,28 MB)

9.
Pomoč negovalnega kadra starostnikom pri individualnih potrebah v posebnem socialnovarstvenem zavodu
Stanka Vozlič, 2012, specialist thesis

Abstract: V specialističnem delu je obravnavan temeljni družbeni proces - proces staranja, ki je globalen in sodi med najpomembnejše značilnosti človeške civilizacije na začetku tretjega tisočletja. Starostnik je obravnavan v teoretično sociološkem in zdravstvenem kontekstu v odnosu z okoljem, ko je njegov nov življenjski prostor zaradi potrebe po zdravstveni negi in odvisnosti od nje socialnovarstvena institucija. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako negovalni kader posebnih socialnovarstvenih zavodov zagotavlja pomoč stanovalcem v izvajanju individualnih potreb s poudarkom na zadovoljevanju fizičnih, psiholoških in socialnih potreb. Ugotoviti smo želeli tudi njihovo samooceno ustreznosti strokovnega znanja za zagotavljanje individualnih potreb stanovalca in starostnika. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 221 zaposlenih, ki delajo v negovalnem timu v petih posebnih socialnovarstvenih zavodih. Rezultati ankete so pokazali, da imajo anketiranci za zagotavljanje individualnih potreb posamezne življenjske aktivnosti različna strokovna znanja ter da zaposlenim v negovalnem timu ne uspe vedno zadovoljiti vseh individualnih potreb stanovalcev. Strokovnemu znanju za izvajanje zdravstvene nege zaposleni v negovalnem timu pripisujejo zelo veliko pomembnost.
Keywords: starost, staranje, zdravstvena nega, socialna oskrba, institucija, posebni socialnovarstveni zavod
Published: 25.02.2013; Views: 1278; Downloads: 231
.pdf Full text (1,22 MB)

10.
Stari starši v sodobni slovenski družbi
Anita Sulcer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava stare starše v sodobni slovenski družbi. V teoretičnem delu smo predstavili pojme: družina, razširjena družina, razširjena družina v Sloveniji, demografske razmere v slovenski družbi, staranje in starost, starostna obdobja in stare starše. Pri opredelitvi starih staršev nas je zanimalo, kdo sploh so stari starši, kakšna je bila vloga starih staršev nekoč in kakšna je danes, kakšno vlogo imajo stari starši v življenju vnukov in kako so zastopani stari starši v slovenski zakonodaji. V empiričnem delu smo s pomočjo dveh podobnih anketnih vprašalnikov (anketni vprašalnik za dijake (vnuke) in anketni vprašalnik za stare starše) ugotavljali vlogo starih staršev v življenju vnukov in obratno. Ugotavljali smo povezanost dijakov (vnukov) in starih staršev. Poskušali smo ugotoviti, kakšna je bila vloga starih staršev v otroštvu dijakov (vnukov) in kakšna je njihova vloga sedaj, ko so srednješolci. Primerjali smo tudi njihove stike in način skupnega preživljanja časa dijakov (vnukov) in njihovih starih staršev v njihovem otroštvu in sedaj, ko so srednješolci. Rezultate obeh anket smo analizirali in predstavili v obliki tabel in grafično ter jih interpretirali. Preverili smo zastavljene raziskovalne hipoteze in dobljene ugotovitve strnili.
Keywords: razširjena družina, staranje, starost, stari starši, vnuki, medgeneracijska povezanost.
Published: 09.12.2014; Views: 912; Downloads: 180
.pdf Full text (1,81 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica