| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 103
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
81.
VPLIV VPELJAVE SISTEMA KAKOVOSTI E-QALIN NA ZADOVOLJSTVO STANOVALCEV V INSTITUCIONALNEM VARSTVU
Martina Klobčar, 2017, master's thesis

Abstract: Naraščanje števila starejših prebivalcev, demografske spremembe in večplastne težave, ki spremljajo staranje, prispevajo k razlogom za nastanitev v institucije, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo. Z magistrskim delom želimo ugotoviti zadovoljstvo stanovalcev v enem izmed domov za starejše po uvedbi sistema upravljanja kakovosti E-Qalin. Ob enem želimo ugotoviti, s katerimi področji delovanja so stanovalci bolj zadovoljni in katera področja oz. storitve smatrajo za pomembnejša.
Keywords: staranje, kakovostna starost, institucionalno varstvo, zdravstvena nega in oskrba, sistem kakovosti E-Qalin
Published: 23.02.2017; Views: 524; Downloads: 135
.pdf Full text (1,48 MB)

82.
Zasidranost pregovorov v besedišču govorcev slovenskega jezika
Alja Lipavic Oštir, Anja Vasiljevič, Mihaela Koletnik, 2014, original scientific article

Abstract: Prispevek prikazuje rezultate anket o poznavanju in rabi slovenskih pregovorov pri skupini informantov različne starosti v Sloveniji. Pre- govori so del njihovega pasivnega leksikona (povprečno poznavanje v 83 % in raba v 24 % pri govorjenju ter 12 % pri pisanju). Razlike kažejo tudi sociodemografski parametri, tako poznavanje pregovorov linearno narašča z izobrazbo informantov. Parameter kraj bivanja ni pokazal statistično pomenljivih razlik, enako velja tudi za parameter spol. Anketa je pokazala nekaj razlik tudi med posameznimi narečnimi skupinami. Nekatera odstopanja bi lahko pojasnile le nadaljnje raziskave, ki bi gotovo odprle tudi nova vprašanja in nakazale nove poti raziskovanja.
Keywords: pregovori, jezikovna raba, sociolingvistika, izobrazba, starost, spol, narečja
Published: 31.05.2017; Views: 437; Downloads: 160
.pdf Full text (499,81 KB)
This document has many files! More...

83.
Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu
Nataša Barle, 2017, master's thesis

Abstract: Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979; Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik; na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske bolj intenzivne konflikte kot moški in da prihaja v zgodnji adolescenci do večih in intenzivnejših konfliktov med njimi in starši. Ne prihaja do statistično pomembnih razlik med konflikti glede na tip družine. Prihaja do statistično pomembnih razlik pri prisotnosti in intenzivnosti konflikov glede na osebo, na katero je mladostnik najbolj navezan. Podpora matere, nadzor in podpora očeta statistično pomembno napovedujejo prisotnost konfliktov; podpora matere, nadzor in bližina očeta pa intenzivnost konfliktov. Mladostnikova samoocena odnosa s starši negativno korelira s prisotnostjo in intenzivnostjo konfliktov. Izogibanje kot strategija soočanja pozitivno korelira s prisotnostjo konfliktov, medtem ko izogibanje, socialna podpora kot strategija soočanja in na čustva usmerjena strategije soočanja pomembno nizko pozitivno korelirajo s intenzivnostjo konfliktov. Mladostnikove strategije soočanja usmerjene na čustva in na socialno podporo so statistično pomemben moderator med njihovim odnosom s starši in konflikti med njimi; izogibanje in na problem usmerjene strategije soočanja nimajo moderacijskega učinka. Večja zaznana podpora očeta, večja uporaba strategije usmerjene na problem, manjša uporaba strategije izogibanja, manjša prisotnost konfliktov in moški spol napovedujejo boljšo mladostnikovo samopodobo.
Keywords: konflikti med mladostniki in starši, socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika, zgodnja in pozna adolescenca, mladostnikove strategije soočanja, samopodoba mladostnika, spol in starost mladostnika, družinski procesi staršev, intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.
Published: 18.09.2017; Views: 678; Downloads: 126
.pdf Full text (2,29 MB)

84.
85.
Prvi učinki pokojninske reforme ZPIZ-2 s poudarkom na starostni pokojnini
Tjaša Falež, 2017, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil od njegove zasnove po osamosvojitvi že nekajkrat dopolnjen in spremenjen. Zadnja reforma pokojninskega sistema (ZPIZ-2) je nastopila s 1. 1. 2013. Razlogi zanjo so staranje prebivalstva, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, podaljševanje časa preživetega v pokoju itd. Vse to vpliva na nevzdržnost javnofinančne blagajne. Ker so demografske napovedi za prihodnost še slabše, so zaostritve na tem področju bile neizogibne. Slovenija je trenutno po izdatkih za pokojnine še pod evropskim povprečjem, dolgoročno pa bo to povprečje celo presegla. Ključne novosti zajemajo zaostrene pogoje odmere pravic, področje predčasne in delne upokojitve, bonuse za kasnejšo upokojitev, postopen dvig upokojitvene starosti in informativno osebno evidenco. Spremembe se uvajajo postopno. Z analizo v empiričnem delu smo ugotavljali prve učinke reforme ZPIZ-2, pri čemer smo ugotovili, da ta prinaša učinke že v prvih letih delovanja. Povečalo se je število zavarovancev, izboljšuje se razmerje med zavarovanci in upokojenci, upokojitvena starost za oba spola se postopno dviguje, prav tako pa se dviguje tudi dopolnjena pokojninska doba. Vendar pa so pozitivni učinki predvsem kratkoročni. Projekcije napovedujejo, da se bo situacija začela slabšati že po letu 2023. Dolgoročno o pozitivnih učinkih ZPIZ-2 ne moremo govoriti, to pa pomeni, da bo slej ali prej pokojninski sistem potrebno ponovno reformirati.
Keywords: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, starost, pokojnina.
Published: 27.10.2017; Views: 394; Downloads: 90
.pdf Full text (1,54 MB)

86.
Odnos študentov do starostnikov in staranja
Eva Rojht, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Odnos do starejših je civilizacijska prvina vsake družbe, ki z odnosom do starejše populacije pokaže svoje temeljne vrednote. Namen diplomskega dela je predstaviti problem staranja prebivalstva in raziskati kakšen je odnos študentov do starostnikov in staranja. V teoretičnem delu je bila uporabljena opisna metoda dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje odnosa do starejših in staranja. Raziskava smo izvedli med študenti različnih fakultet in smeri ene izmed slovenskih univerz. Za analizo sta bila uporabljena One-Way ANOVA za ugotavljanje statističnih razlik med skupinami ter t- test za ugotavljanje razlik med dvema neodvisnima vzorcema. Ugotovljeno je bilo, da je odnos študentov do starejših pozitiven, saj je povprečna vrednost znašala 121 od možnih 204 točk. Hkrati je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do statistično pomembnih razlik v odnosu do starejših glede na spol (t = 1,38; p = 0,16), letnik študija (F=1,19; p = 0,31), niti glede na študijsko smer (t=0,46; p=0.64). Pomembna je promocija zdravstvene nege starostnika, da bi bil odnos do starejših bolj pozitiven in bi se vse več študentov odločalo tudi za delo na tem področju. Zaradi povečanega števila starejših se povečujejo tudi potrebe po zaposlitvi.
Keywords: starostniki, odnos do dela s starostniki, starizem, kakovostna starost, študenti, starost in staranje
Published: 10.10.2017; Views: 533; Downloads: 170
.pdf Full text (1,82 MB)

87.
Spremembe v starosti in stiske, ki iz njih izhajajo
Samanta Žula, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Starost v seboj prinese veliko sprememb, ki nekaterim starostnikom prinese posledično tudi stiske. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se na starost pripravi, zato imajo spremembe na nekatere velik vpliv, nekateri pa jih sprejemajo povsem normalno. Namen diplomskega dela je predstaviti starost in staranje ter z raziskavo ugotoviti s kakšnimi starostnimi spremembami in posledično tudi stiskami se starostniki srečujejo in kje v primeru stiske poiščejo pomoč. Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je osnovana na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila med vsemi člani upokojenskega društva severovzhodnega dela Slovenije. Anketni vprašalnik je sestavljalo 18 vprašanj, odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Rezultati: 97 % anketiranih se je strinjalo, da je staranje normalen pojav in da so starostne spremembe dobro premagovali (67 %). Osivelost las in slabovidnost sta najpogosteje pojavljeni starostni spremembi. Bolezen in izguba bližnjih sta stiski, ki jih je zaradi starostnih sprememb doživljalo 47 % anketirancev. Najpogostejši vzrok za le-te pa sta bili finančna stiska in zdravstvene težave. Pomoč v primeru stiske poišče le 15 % starostnikov. Imajo veliko prostočasnih aktivnosti. 48 % anketiranih je s svojo starostjo delno zadovoljna. Diskusija in zaključek: Staranju nihče od nas ne more uiti. Prav tako ne starostnim spremembam in drugim težavam, ki jih vsakodnevno srečujemo. Dobro je, da se na samo starost dobro pripravimo, tako se lahko pozneje izognemo nepotrebnim stiskam, ki nas lahko pretijo.
Keywords: Starostnik, starost, spremembe v starosti, stiske starih ljudi, kakovostna starost, težave starostnikov, stiske starih ljudi, izguba, oblike pomoči v stiski.
Published: 10.10.2017; Views: 546; Downloads: 160
.pdf Full text (1,13 MB)

88.
Medsebojna povezanost otrok v starostno homogenih in starostno kombiniranih skupinah
Anja Valenčić, Sonja Čotar Konrad, 2015, original scientific article

Abstract: Glavni namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti pojavljanja posameznih sociometričnih položajev in struktur otrok glede na starostno kombinirane in starostno homogene skupine. Raziskovanje je potekalo v časovnem obdobju dveh mesecev in je temeljilo na neslučajnostnem, namenskem vzorcu petih starostno homogenih in petih starostno kombiniranih skupin. Podatke smo pridobili s pomočjo kvantitativne tehnike sociometrične preizkušnje, intervjujev vzgojiteljic za pridobitev opisov osebnostnih lastnosti ter anketnega vprašalnika za starše. V empiričnem delu smo na osnovi sociometrične preizkušnje želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v medsebojni povezanosti med starostno homogenimi in starostno kombiniranimi skupinami. Rezultati raziskave so pokazali, da se v starostno homogenih skupinah pojavlja več priljubljenih in več zavrnjenih otrok. Te skupine imajo tudi večji indeks kohezivnosti ter ugodnejšo strukturo skupine v primerjavi s starostno kombiniranimi skupinami. Starejši otroci v starostno kombiniranih skupinah izbirajo med otroki podobne starosti, medtem ko so mlajši otroci izbirali starejše. Posledično to privede do ugotovitve, da so mlajši otroci v večini prezrti, medtem ko se med priljubljene otroke uvrstijo le starejši. Ob analizi sociogramov skupin smo ugotovili, da so mlajši otroci v starostno kombiniranih skupinah v večini osamljeni.
Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, sociometrični položaj, starost, kombinirane skupine, homogene skupine
Published: 21.09.2017; Views: 143; Downloads: 36
.pdf Full text (159,27 KB)
This document has many files! More...

89.
Stres in spoprijemanje s stresom v mladostništvu
Petra Dolenc, 2015, review article

Abstract: Mladostniki so zaradi številnih razvojnih sprememb in zahtev na različnih področjih življenja izpostavljeni večji verjetnosti doživljanja stresa, po drugi strani pa je prav obdobje mladostništva ključnega pomena za oblikovanje učinkovitih in konstruktivnih načinov soočanja s stresnimi situacijami. V preglednem prispevku predstavljamo značilnosti doživljanja stresa pri mladostnikih ter pomen spoprijemanja s stresom v tem obdobju. Natančneje opredelimo pojem spoprijemanje, osvetlimo različne načine spoprijemalnega vedenja in povzamemo pomembne dejavnike, ki vplivajo na soočanje s težavami v mladostništvu. Nazadnje izpostavimo še pomen merjenja spoprijemanja s stresom in predstavimo pregled izsledkov s področja razlik v spoprijemanju mladostnikov po spolu in starosti.
Keywords: stres, spoprijemanje, mladostniki, spol, starost, merjenje
Published: 03.10.2017; Views: 450; Downloads: 104
.pdf Full text (132,61 KB)
This document has many files! More...

90.
Zadovoljstvo z življenjem in osamljenost starejših ljudi - karakteristike in primerjalna analiza med starejšimi, ki živijo doma in starejšimi, ki bivajo v domskem varstvu
Danijela Štuhec, 2018, master's thesis

Abstract: Veliko starostnikov v današnji družbi izkusi mnogo izgub, ostane brez socialnega kroga, se sooča z mnogimi zdravstvenimi težavami in temu pogosto sledijo negativna občutja. Za mnoge starostnike je institucionalno varstvo ali preselitev v dom tista točka, ki hudo strese njihov emocionalni svet. Nekateri med njimi spremembo doživijo precej pozitivno, saj jim prinaša oskrbo, nov socialni krog, morebitne hobije, lepo bivalno okolje, zdravniško in drugo pomoč. Za določeno skupino starostnikov pa je iztrganje iz domačega, znanega okolja šok, ki ga le stežka obvladujejo. Osnovni namen magistrskega dela je preučitev dejavnikov, ki vplivajo na osamljenost, zadovoljstvo z življenjem in prevladujoče razpoloženje starostnikov. Kvantitativno raziskavo smo opravili na vzorcu 100 udeležencev; od teh jih je 65 (65 %) ženskega spola in 35 (35 %) moškega spola. Udeleženci so stari med 65 in 97 let, s povprečno starostjo 79,01 let (SD = 8,04). V kvaliativnem delu je sodelovalo 20 intervjuvancev. Uporabljeni instrumenti: SWLS, PANAS, UCLA, The Bradburn Affect Balance Scale, polstrukturiran intervju. Rezultati kažejo, da med skupinama starostnikov glede na način bivanja (doma ali v instituciji) prihaja do pomembnih razlik v zadovoljstvu z življenjem in pozitivnem afektu. Starostniki, ki živijo doma, občutijo statistično pomembno višje zadovoljstvo z življenjem v primerjavi s starostniki, ki živijo v domu za ostarele ali drugi obliki institucionalnega varstva. Rezultati kažejo, da imajo starostniki, ki živijo doma, statistično pomembno bolj izražen pozitivni afekt kot starostniki, ki živijo v domu za ostarele ali drugi obliki institucionalnega varstva. Pri občutku osamljenosti ne prihaja do statistično pomembnih razlik. Prav tako pa razlik ni na našem vzorcu pri spremenljivkah, kot sta negativni afekt in skor Bradburnove lestvice razpoloženja. Zadovoljstvo z življenjem (Lestvica SWLS) je na našem vzorcu statistično pomembno višje pri moških, prav tako pozitivni afekt lestvice PANAS. Občutek osamljenosti je statistično pomembno negativno povezan z zadovoljstvom življenjem in pozitivnim afektom ter pomembno pozitivno z negativnim afektom. Iz teh rezultatov lahko vidimo, da je socialna vključenost, ki je na drugem polu osamljenosti pozitivno povezana tako s pozitivnim afektom kot tudi z zadovoljstvom z življenjem. Soočanje s problematiko in celostna obravnava socialnega varstva ter staranja zahteva precej napore in energije vseh vpletenih – od zaposlenih, ki vsakodnevno skrbijo za starostnike, družin in prijateljev, lokalnih skupnosti do makro nivoja – države. In nenazadnje upoštevaje okvirja Evropske unije, ki predpisuje in nalaga določene ukrepe na področju trajne oskrbe.
Keywords: starost, starostniki, institucionalno varstvo, osamjenost, zadovoljstvo z življenjem
Published: 07.03.2018; Views: 451; Downloads: 142
.pdf Full text (1,21 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica