| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 103
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
71.
Kakovost zdravstvene nege in oskrbe v domu starostnikov na Koroškem
Darja Kobolt, 2016, undergraduate thesis

Abstract: TEORETIČNO IZHODIŠČE: Glede na to, da več kot polovica današnje družbe v Evropi (tudi v Sloveniji) predstavlja starejša populacija (starejši od 60 let) sklepam, da je raziskava na temo kakovost zdravstvene nege in oskrbe v institucionalni oskrbi zanimiva tema, saj predstavlja aktualen problem v slovenski družbi. Diplomska naloga predstavlja zadovoljstvo stanovalcev z zdravstveno nego in oskrbo doma starostnikov na Koroškem, med katerimi se je izvajala anketa, ki se je nanašala, na kakovost zdravstvene nege in oskrbe v imenovanem domu. RAZISKOVALNA METODOLOGIJA: S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika smo izvedli raziskavo na vzorcu 50 stanovalcev doma starejših na Koroškem, ki so bili starejši od 60 let. Pridobljene podatke smo prikazali v grafični obliki in jih opisno razložili. REZULTATI: Iz odgovorov, na raziskovalno vprašanje, ali so stanovalci zadovoljni z zdravstveno nego in oskrbo, lahko sklepamo, da jih je več kot tretjina anketiranih zadovoljnih z zdravstveno nego in oskrbo, saj je 32 % anketiranih na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, 20 % jih je nezadovoljnih in 16 % neopredeljenih. Rezultati so pokazali, da največ anketiranih potrebuje pomoč pri osebni higieni, pri nameščanju v ustrezno lego in položaj oz. pomoč pri premikanju in posedanju ter pomoč pri življenjski aktivnosti prehranjevanje in pitje. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da večina anketiranih v okviru zdravstvene nege in oskrbe ne bi ničesar spremenila, saj pod to možnostjo v anketi niso navedli ničesar. SKLEP: Zdravstvena nega in oskrba v domu starostnikov na Koroškem ni dovolj kvalitetna. Zadovoljene so le fizične potrebe stanovalcev. Psihične potrebe stanovalcev pa so zapostavljene. Da bi se kakovost zdravstvene nege in oskrbe izboljšala, bi bilo potrebno zaposliti dodaten negovalni kader. Poleg tega bi bilo potrebno tudi redno izobraževanje zaposlenega kadra na področju gerontologije in geriatrije.
Keywords: Institucionalno varstvo, starost, starostnik, zdravstvena nega in oskrba, kakovost.
Published: 03.10.2016; Views: 705; Downloads: 60
.pdf Full text (1,09 MB)

72.
Prostovoljstvo kot integralni del kakovosti storitev v domu starejših občanov
Bernarda Benet, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu se osredotočamo na vlogo prostovoljstva pri zagotavljanju kakovosti življenja starostnikov v času bivanja v domu starejših občanov. V delu smo s pomočjo strokovne literature in ankete, izvedene v Domu upokojencev, ugotavljali vključevanje prostovoljstva kot sestavnega dela zagotavljanja kakovosti storitev doma strejših občanov. V sklopu raziskovalnega dela so nas zanimali pogledi in mnenja starostnikov, prostovoljcev ter vodstva s strokovnim kadrom glede: - prostovoljstva kot pomembnega dejavnika pri odločitvi za bivanje v domu starejših občanov; - zagotavljanja virov; - izpolnjevanja stanovalčevih želja in potreb; - aktivne prisotnosti in vključenosti stanovalcev v prostovoljnih aktivnostih; - izobraževanja prostovoljcev; - dejavnikov kakovosti; - zadovoljstva stanovalcev. V nekaterih sklopih so si bile posamezne skupine anketiranih zelo podobne v mnenjih, saj so tako stanovalci kot prostovoljci menili, da je prostovoljstvo kot integralni del storitev doma starejših občanov še kako pomembno. Obe skupini anketiranih sta se strinjali, da je potrebno zadostiti »potrebi« po virih in glede izobraževanja prostovoljcev. Obe anketirani skupini sta z zelo dobrim mnenjm (oceno) ocenili zadovoljstvo stanovalcev z izvedbo prostovoljnih aktivnosti. Rezultati raziskave so pokazali tudi na sklope, kjer je med mnenji stanovalcev doma in prostovoljci v domu, prišlo do največjih razlik. Tako se obe skupini anketiranih nista strinjali, saj sta pomembnosti in prioritete določili in razvrstili drugače. Raziskava je pokazala, da se prostovoljci veliko bolj zavedajo pomembnosti izpolnjevanja stanovalčevih želja in potreb in pomembnosti stanovalčeve aktivne prisotnosti in vključenosti v prostovoljne aktivnosti. Tudi dejavnikov kakovosti stanovalci doma in prostovoljci niso razvrstili v enakem vrstnem redu. Le zaupanje, ki se ustvari med stanovalcem in prostovoljcem pa so anketirani kot najpomembnejši dejavnik postavili na prvo mesto. Glavna cilja vključitve prostovoljskega dela sta omogočanje in povečanje socialne vključenosti posameznika v družbena dogajanja in aktivnosti doma. Ugotovili smo, da je prostovoljstvo pomemben del kakovosti storitev v domu starejših občanov, h krati pa prostovoljci s svojim delovanjem dopolnjujejo oskrbo in nego v domu. Glede na rezultate raziskave in ugotovitve avtorjev lahko trdimo, da je prostovoljstvo integralni del kakovosti storitev v domu starejših občanov in kot tak pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovosti storitev v domu starejših občanov.
Keywords: management kakovosti, kakovost storitev, starost, dom starostnikov, prostovoljstvo
Published: 17.11.2016; Views: 555; Downloads: 38
.pdf Full text (2,00 MB)

73.
Sociološki vidiki odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi
Danijela Lahe, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Ob intenzivnem staranju prebivalstva in podaljševanju življenjske dobe v vseh družbah sveta, predvsem pa v zahodnih, postaja vse pomembnejše tako razumevanje in zaznavanje dejavnikov lastnega staranja kot tudi vzpostavljanje pozitivnega odnosa do starejših nasploh. Kljub dejstvu, da je starost lahko zdrava in produktivna, sta diskriminacija starejših in strah pred staranjem globoko zakoreninjena v kulturo sodobnih družb. Žal, tudi slovenske. Cilj doktorske disertacije je preučevati sociološke vidike odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi. Na osnovi teoretičnih socioloških pristopov o staranju in ageizmu smo obravnavali nekatere dejavnike, ki nakazujejo razlike v odnosu do starejših in dojemanju strahu pred staranjem med mladimi. Osredotočili smo se na srednješolsko in študentsko populacijo in v raziskovalni vzorec zajeli 1234 anketiranih mladih, v starosti od 15 do 29 let (M = 19,1, SD = 3,1) na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati analize empirične raziskave niso potrdili našega predvidevanja, da med anketiranimi mladimi prevladujejo ageistična stališča. Smo pa med anketiranimi mladimi na osnovi dobljenih empiričnih podatkov zaznali strah pred staranjem - natančneje strah pred izgubo (npr. osamljenostjo). Signifikantne razlike so se pokazale glede na spol tako v odnosu do starejših (anketirani moški so pogosteje ageistični) kot v dojemanju strahu pred staranjem (anketirane ženske v prihodnosti bolj skrbi fizični izgled in osamljenost). Prav tako smo zaznali, da med anketiranimi mladimi obstajajo razlike v dojemanje strahu pred staranjem glede na stopnjo izobrazbe in kraj njihovega bivanja. Ugotovili smo tudi, presenetljivo, da tip družine ne vpliva na stopnjo ageizma. Veliko bolj pomembna povezava se je pokazala med stopnjo ageizma in vzgojnimi slogi v družini. Nadalje lahko potrdimo tudi pozitivno povezanost med strahom pred staranjem in ageizmom, ki sta v negativni povezavi z znanjem o staranju. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo izoblikovali sociološko-izobraževalni model za preprečevanje negativnega oz. ohranjanje pozitivnega odnosa mladih do starejših, za lažje premagovanje strahu pred staranjem med mladimi in, nenazadnje, za učinkovitejšo implementacijo vsebin na področje družine, izobraževanja in medgeneracijskega sodelovanja.
Keywords: starost, staranje, starejši, ageizem, strah pred staranjem, znanje o starosti, mladi, medgeneracijski odnosi.
Published: 17.10.2016; Views: 2033; Downloads: 597
.pdf Full text (1,65 MB)

74.
Potrebe po dnevnem centru za starostnike
Tina Režek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Svetovno prebivalstvo se vse hitreje stara, proces staranja pa v telesu povzroča spremembe, ki vplivajo na delovanje in ravnanje posameznika v družbi. Zaradi specifičnih potreb so starostniki uvrščeni v ranljivo skupino prebivalstva, ki potrebuje dodatno pomoč in podporo. Le-ta jim je nudena s strani svojcev in njihovih bližnjih, ko pa to ni mogoče, se največkrat obrnejo na ustrezne institucije. To starostnikom predstavlja stres, saj so naenkrat iztrgani iz domačega okolja, izgubijo občutek avtonomnosti, bivanje v institucionalnem varstvu predstavlja tudi finančno breme. Alternativna možnost so dnevni centri za starostnike. V Občini Postojna so pod okriljem Doma upokojencev Postojna v dnevnem varstvu na voljo le tri prosta mesta. Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali obstaja potreba po ustanovitvi samostojnega dnevnega centra za starostnike v Občini Postojna. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu pa kvantitativna metodologija, s tehniko anketiranja z anketnim vprašalnikom. Pripravili smo dva vprašalnika. Prvi je bil namenjen anketiranju starostnikov, ki ga je izpolnilo 31 oseb, drugi pa anketiranju svojcev stanovalcev doma upokojencev, ki ga je izpolnilo 42 oseb. Raziskavo in anketiranje smo izvedli meseca maja 2016. Uporabljali smo programa Microsoft Excel in Microsoft Word. Dobljene rezultate oz. izide raziskave smo podali v obliki grafov in jih interpretirali. Rezultati: Ugotovili smo, da 100% anketiranih starostnikov in 88% anketiranih svojcev vidi potrebo po ustanovitvi samostojnega dnevnega centra za starostnike, kar jasno nakazuje, da bodo na tem področju potrebne korenite spremembe. Diskusija in zaključek: Želja vsakega posameznika je čim večja kvaliteta življenja, kar velja tudi za starostnike. Kakovostno starost je moč doseči s prilagajanji in konstruktivnim medgeneracijskim sodelovanjem. Dnevni centri za starostnike predstavljajo obliko pomoči, ki ohranja dostojanstvo starostnikov in jim omogoča vsakodnevno vračanje v njihove domove, kar jim daje občutek povezanosti z družino in domačim okoljem.
Keywords: starostnik, aktivno staranje, dnevni center, organizirano varstvo, kakovostna starost, občina Postojna
Published: 27.09.2016; Views: 478; Downloads: 85
.pdf Full text (1,56 MB)

75.
STISKE IN DILEME SVOJCEV STAROSTNIKA Z VIDIKA NJIHOVEGA VKLJUČEVANJA V OSKRBO DOMA ALI V INSTITUCIJI
Damjana Lovenjak Potočnik, 2016, specialist thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Starost in staranje prinaša veliko sprememb tako telesnih, kot psihičnih, poleg tega pa tudi veliko bolezni. Ko star človek ne zmore več sam poskrbeti zase, so svojci prvi, ki mu pri tem pomagajo in prevzamejo skrb zanj, obstaja pa tudi vrsta organiziranih oblik pomoči tako v domačem okolju ali pa potem v instituciji. V raziskavi smo želeli ugotoviti in predstaviti stiske in dileme svojcev, ki se vključujejo v oskrbo starostnika doma ali v instituciji, ugotoviti ali se svojci zavedajo odgovornosti pri sprejemanju odločitev namesto starostnika in če potrebujejo pomoč strokovnih služb pri reševanju njihovih stisk in dilem. Raziskovalne metode: Raziskovalni del diplomskega dela temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili dva anonimna anketna vprašalnika, sestavljena iz 24 vprašanj. Med svojce v individualnih gospodinjstvih smo razdelili 25 vprašalnikov in med svojce v domu starejših 26 anketnih vprašalnikov. Odgovore smo obdelali z računalniškim programom Mikrosoft Excel. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so svojci v domačem okolju pri nudenju pomoči starostniku precej obremenjeni, poznajo vrsto organiziranih pomoči, ki so jim na voljo, vendar te pomoči ne koristijo v celoti. Svojci, ki premeščajo starostnika v institucijo se srečujejo z občutki krivde, občutijo pa tudi razbremenitev, olajšanje in nemoč. V zelo veliki meri se po selitvi svojca vključujejo v oskrbo tudi v instituciji in sodelujejo z osebjem. Svojci v domačem in institucionalnem okolju se srečujejo s situacijo, ko njihov starostnik ni zmožen sam odločati o svojih potrebah, zato morajo to storiti namesto njega. Zavedajo se odgovornosti, zato se v več kot polovici primerov težko odločajo in se večkrat znajdejo v dilemah. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala velike stiske in dileme, ki jih doživljajo svojci pri skrbi za starostnika tako v domačem kot institucionalnem okolju in primanjkljaj v skrbi za njih, ki pomoč včasih še bolj potrebujejo.
Keywords: staranje, starost, starostnik, stiske, dileme, svojci, varstvo starejših, oskrba, institucionalno varstvo
Published: 21.10.2016; Views: 981; Downloads: 80
.pdf Full text (2,12 MB)

76.
EKOLOŠKE IZBOLJŠAVE V JAVNEM AVTOBUSNEM PROMETU
Nina Iljaš, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V zadnjem času se zavedamo, da je varovanje okolja zelo pomembno. Osveščenost ljudi se povečuje, vendar v prometu premalo. Še vedno jih veliko uporablja osebna vozila, namesto javnega prevoza. Ob uporabi individualnega transporta pa prihaja do večjih obremenitev okolja, kot če bi se ljudje bolj množično odločali za rabo javnega transporta. V podjetju Ljubljanski potniški promet si prizadevajo, da bi svoj vozni park ustrezno pomladili, da bi ljudem zagotovili udobnost in s tem poskusili dvigniti uporabo javnega prevoza. V diplomskem delu bomo predstavili starostno strukturo voznega parka v podjetju LPP in s tem povezane načrte za pomlajevanje voznega parka. Starost namreč močno vpliva na onesnaževanje okolja, saj se je z leti zakonodaja izpustov spremenila. Predstavili bomo tudi porabo dizelskega goriva in plina CNG, prav tako tudi nove – ekološko bolj učinkovite motorje. Pri podjetju LPP stremijo k temu, da bodo v prihodnje zmanjšali starost svojih vozil in s tem tudi uvedli ekološko bolj učinkovite motorje. Posvetili se bomo škodljivim izpustom emisij v ozračje in poskusili preučiti, kako LPP z vsakim letom viša svojo ekološko učinkovitost. Prav tako bomo predstavili tudi vplive različnih emisij na človeka in njegovo zdravje. V okviru diplomskega dela smo izvedli strukturirana intervjuja z vodjo prometa in vodjo voznega parka v LPP.
Keywords: Ljubljanski potniški promet, ekološko učinkoviti motorji, starost voznega parka LPP, škodljive emisije
Published: 27.10.2016; Views: 430; Downloads: 27
.pdf Full text (1,41 MB)

77.
INDIVIDUALNI DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA IN VIKTIMIZACIJE
Ana Amon, 2016, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je namerno, negativno in ponavljajoče se vedenje, usmerjeno proti žrtvi, ki je šibkejša ali bolj ranljiva od nasilneža (Monks in Smith, 2006). Viktimizacija pa je definirana kot ponavljajoča se izpostavljenost agresivnim in nasilnim dejanjem s strani enega ali več posameznikov (Salmivalli in Peets, 2009). Obstaja veliko različnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav in razsežnosti medvrstniškega nasilja. Glavni cilj magistrskega dela je bil preučiti, v kolikšni meri posamezni individualni dejavniki napovedujejo pojavljanje izvajanja medvrstniškega nasilja in viktimizacije. V raziskavo je bilo vključenih 2007 učencev (1012 fantov in 995 deklet) slovenskih osnovnih šol od 6. do 9. razreda. Na podlagi rezultatov hierarhične multiple regresijske analize sva ugotovili, da izvajanje medvrstniškega nasilja statistično pomembno pozitivno napovedujejo starost, stališča v podporo nasilnežu, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja. Učni uspeh, stališča v podporo žrtvi in nadzor jeze pa predstavljajo negativne napovednike izvajanja medvrstniškega nasilja, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja narašča. Za viktimizacijo pa so rezultati pokazali, da so njeni pozitivni napovedniki stališča v podporo nasilnežu, splošna samopodoba, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja viktimizacije. Učni uspeh, samopodoba na področju vrstnikov in samopodoba na področju zunanjega videza pa viktimizacijo napovedujejo negativno, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja viktimizacije narašča. Spol se je izkazal kot negativni napovednik tako izvajanja medvrstniškega nasilja kot tudi viktimizacije, kar pomeni, da so fantje pogosteje izvajalci in žrtve medvrstniškega nasilja. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce pa sva ugotovili, da učenci, ki nimajo prijatelja v razredu, pogosteje doživljajo viktimizacijo kot tisti, ki imajo vsaj enega prijatelja v razredu.
Keywords: medvrstniško nasilje, viktimizacija, individualni dejavniki, spol, starost, učni uspeh, samopodoba, stališča do nasilja, samoučinkovitost, izražanje jeze, prijateljstvo
Published: 29.09.2016; Views: 652; Downloads: 144
.pdf Full text (1,15 MB)

78.
STARANJE IN DEMENCA
Dejan Zgonjanin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: S pojmom staranje ali s tujko senescenca razumemo naraven fiziološki ustroj človeka, za katerega je značilno upadanje bioloških funkcij organizma. Staranje se začne z začetkom individualnega življenja s spočetjem. Potek staranja določata dva procesa in sicer: evolucijski, v katerem človek in vsa ostala živa bitja rastejo, se razvijajo in krepijo ter involucijski, ko živi organizem v celoti kvantitativno in kvalitativno peša in propade. Staranje je več stopenjski proces z mnogimi spremembami, ki so lahko biološke ali fizične, psihične in socialne narave. Spremembe se kažejo predvsem na biološkem področju, v spremembah delovanja organizma, spremembe so prisotne na koži, laseh, nohtih, kosteh, mišicah, prebavilih, dihalih, srcu in ožilju, sečilih, na možgansko-živčnem sistemu, čutilih, na žlezah z notranjim izločanjem, imunskem sistemu ter na psihičnem in socialnem področju. Demenco opredelimo kot upad spoznavnih zmožnosti na vseh področjih starostnikovega življenja. Predvsem gre tukaj za upad intelektualnih zmožnosti starostnika (motnje spominskih sposobnosti, upad sposobnosti govornega izražanja, nezmožnost uporabe telesnega motoričnega aparata in težave starostnika z zaznavanjem). Demenca je pomemben zdravstveni problem modernih razvitih družb, ker se zaradi podaljševanja življenjske dobe veča posledično tudi odstotek starejših prebivalcev.
Keywords: starostnik, starost, demenca, Alzheimerjeva bolezen, osnovne življenjske aktivnosti, medicinska sestra
Published: 19.10.2016; Views: 1138; Downloads: 406
.pdf Full text (1,24 MB)

79.
STARI STARŠI IN VNUKI
Rebeka Breznik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Stari starši in vnuki obravnava odnos med starimi starši in njihovimi vnuki. V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili pojme socializacija, družina, razširjena družina, staranje, starost in starostna obdobja. Raziskovali smo vlogo, ki jo imajo stari starši v družini s predšolskim otrokom. Posvetili smo se vertikalno razširjeni družini in medosebnim odnosom med člani družine. Pri opredelitvi starih staršev nas je zanimalo, kakšno vlogo v družini imajo člani družine, kakšna je bila vloga starih staršev skozi čas in kakšno vlogo imajo v življenju vnukov danes. Napisanih je tudi nekaj predlogov strokovnjakov, kako naj stari starši uresničujejo svojo vlogo danes, podkrepljenih s praktičnimi primeri. V empiričnem delu smo ugotavljali vlogo in vključenost starih staršev v družini s predšolskim otrokom danes. Uporabili smo dva podobna anketna vprašalnika. Prvi anketni vprašalnik je izpolnil starš, drugi anketni vprašalnik pa stari starš vertikalno razširjene družine. Primerjali smo mnenja staršev in starih staršev o vključenosti v mlado družino, skušali ugotoviti, koliko časa preživijo skupaj in kakšne so njihove aktivnosti. Rezultate obeh anket smo analizirali in predstavili v obliki grafov in tabel ter jih interpretirali. Ugotovitve raziskovanja smo strnili v sklepu.
Keywords: družina, stari starši, vnuki, starost staranje, medosebni odnosi.
Published: 24.10.2016; Views: 873; Downloads: 119
.pdf Full text (1,16 MB)

80.
Povezava med starostjo očividcev in uspešno prepoznavo storilca kaznivega dejanja
Živa Ivanc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava prepoznavo storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. Pozornost, zaznavanje in spomin skupaj igrajo ključno vlogo pri pričevanju očividcev in prepoznavi osumljencev kaznivih dejanj. V sodni praksi se pogosto srečujemo z vprašanjem verodostojnosti pričanja. Starost posameznika je tako eden izmed glavnih dejavnikov, ki vpliva na proces zaznavanja, spominjanja in usmerjanja pozornosti. Človeško zaznavanje in spomin sta izredno pomembna in učinkovita v vsakdanjem življenju, pri pričanju v preiskovalnem postopku ali na sodišču pa se lahko izkažeta za nezanesljiva. Diplomsko delo obravnava področje prepoznave storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. V raziskavi je sodelovalo 136 oseb, 46 moških in 90 žensk: 41 osnovnošolcev, starih med 9 in 11 let, 42 mladostnikov, povprečno starih okrog 20 let, 24 delovno aktivnih, starih med 25 in 65 let in 29 starostnikov, povprečno starih okrog 86 let. Sodelujoči so si najprej ogledali enominuten videoposnetek s simulacijo kaznivega dejanja tatvine na mestni ulici, na katerem so zastopane vse štiri starostne skupine. Potem so s prostim besedilom izpolnili vprašalnik (strukturirani intervju) o tem, kako so doživeli prikazani dogodek in kako se spominjajo določenih podrobnosti, nato pa so med šestimi slikami izbirali najverjetnejšega storilca iz videa.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, očividci, starost, zaznavanje, spomin, prepoznave, diplomske naloge
Published: 22.12.2016; Views: 416; Downloads: 40
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica