| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 103
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
Pomoč negovalnega kadra starostnikom pri individualnih potrebah v posebnem socialnovarstvenem zavodu
Stanka Vozlič, 2012, specialist thesis

Abstract: V specialističnem delu je obravnavan temeljni družbeni proces - proces staranja, ki je globalen in sodi med najpomembnejše značilnosti človeške civilizacije na začetku tretjega tisočletja. Starostnik je obravnavan v teoretično sociološkem in zdravstvenem kontekstu v odnosu z okoljem, ko je njegov nov življenjski prostor zaradi potrebe po zdravstveni negi in odvisnosti od nje socialnovarstvena institucija. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako negovalni kader posebnih socialnovarstvenih zavodov zagotavlja pomoč stanovalcem v izvajanju individualnih potreb s poudarkom na zadovoljevanju fizičnih, psiholoških in socialnih potreb. Ugotoviti smo želeli tudi njihovo samooceno ustreznosti strokovnega znanja za zagotavljanje individualnih potreb stanovalca in starostnika. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 221 zaposlenih, ki delajo v negovalnem timu v petih posebnih socialnovarstvenih zavodih. Rezultati ankete so pokazali, da imajo anketiranci za zagotavljanje individualnih potreb posamezne življenjske aktivnosti različna strokovna znanja ter da zaposlenim v negovalnem timu ne uspe vedno zadovoljiti vseh individualnih potreb stanovalcev. Strokovnemu znanju za izvajanje zdravstvene nege zaposleni v negovalnem timu pripisujejo zelo veliko pomembnost.
Keywords: starost, staranje, zdravstvena nega, socialna oskrba, institucija, posebni socialnovarstveni zavod
Published: 25.02.2013; Views: 1274; Downloads: 230
.pdf Full text (1,22 MB)

52.
Všečnost jogurta z okusom kakava in dodatkom različnih kosmičev glede na starostno skupino okuševalcev
Karmen Štamul, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V raziskavi je bila proučevana všečnost jogurta proizvedenega na kmetiji Kralj iz Janževskega Vrha. Vzorci jogurta so bili narejeni v treh različnih recepturah: z dodatkom grobih ovsenih kosmičev, z dodatkom finih ovsenih kosmičev in brez dodanih kosmičev. Senzorična analiza vzorcev kakavovega jogurta je bila izvedena v letu 2012 s skupinami potrošnikov – nešolanih okuševalcev, različnih starostnih skupin: osnovnošolci (N=60), študenti (N=63) in starejša populacija (N=64). Senzorično ocenjevanje jogurta je bilo izvedeno s pomočjo 5-stopenjske hedonske lestvice po kateri so okuševalci ocenjevali všečnost barve, vonja, kislosti, sladkosti, okusa, čvrstosti ter skupni vtis vzorcev jogurta glede na dodane ovsene kosmiče. Rezultati kažejo, da dodatek kosmičev in spol okuševalcev nimata statistično značilnega vpliva na nobenega od vrednotenih parametrov. Starostna skupina okuševalcev ima statistično značilen vpliv na ocene nekaterih in dokončana izobrazba na ocene vseh parametrov všečnosti jogurta. V primerjavi z ostalima je skupina starejše populacije značilno višje ocenila všečnost okusa (3,51), kislosti (3,38), sladkosti (3,58) in skupni vtis jogurta (3,52). V povprečju so višje ocene posameznih parametrov jogurta podali okuševalci s končano poklicno izobrazbo. Ocena skupnega vtisa je v najčvrstejši korelaciji z ocenami všečnosti okusa (r=0,86), sladkosti (r=0,81) in kislosti (r=0,73).
Keywords: jogurt, ovseni kosmiči, senzorično ocenjevanje, hedonski test, starost okuševalcev
Published: 13.06.2013; Views: 1191; Downloads: 200
.pdf Full text (480,88 KB)

53.
UGOTAVLJANJE ZADOVOLJSTVA SLUŠATELJEV UNIVERZE ZA TRETJE OBDOBJE V MARIBORSKI KNJIŽNICI
Nataša Konec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje je nastala leta 1984, v Mariborski knjižnici pa smo se pridružili gibanju za izobraževanje starejših odraslih leta 1992 in ga poimenovali Knjižnični cikel. Zavedamo se, da je knjižnica primerna ustanova, v kateri se starejši odrasli zaradi neformalnega okolja radi izobražujejo. Druga točka v Unescovem Manifestu o splošnih knjižnicah (IFLA/Unescov Manifest o splošnoizobraževalnih knjižnicah, 1994) se glasi, da je potrebno podpirati individualno in lastno ter tudi formalno izobraževanje na vseh stopnjah. Knjižnica sledi tem postulatom. V knjižnici lahko uporabniki kakovostno preživijo čas, pridobijo informacije in ob ponudbi različnih aktivnosti tudi kulturno bogatijo. To velja posebej še za starejše obiskovalce knjižnice. Staranje prebivalstva je družbeno vprašanje in ga velja obravnavati na različnih ravneh. Doseči, omogočiti in pridobiti je potrebno večjo osveščenost, strokovnost in raznolikost programov izobraževanja.
Keywords: starost, izobraževanje starejših, knjižnica, zadovoljstvo
Published: 06.05.2014; Views: 661; Downloads: 61
.pdf Full text (1,15 MB)

54.
Stari starši v sodobni slovenski družbi
Anita Sulcer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava stare starše v sodobni slovenski družbi. V teoretičnem delu smo predstavili pojme: družina, razširjena družina, razširjena družina v Sloveniji, demografske razmere v slovenski družbi, staranje in starost, starostna obdobja in stare starše. Pri opredelitvi starih staršev nas je zanimalo, kdo sploh so stari starši, kakšna je bila vloga starih staršev nekoč in kakšna je danes, kakšno vlogo imajo stari starši v življenju vnukov in kako so zastopani stari starši v slovenski zakonodaji. V empiričnem delu smo s pomočjo dveh podobnih anketnih vprašalnikov (anketni vprašalnik za dijake (vnuke) in anketni vprašalnik za stare starše) ugotavljali vlogo starih staršev v življenju vnukov in obratno. Ugotavljali smo povezanost dijakov (vnukov) in starih staršev. Poskušali smo ugotoviti, kakšna je bila vloga starih staršev v otroštvu dijakov (vnukov) in kakšna je njihova vloga sedaj, ko so srednješolci. Primerjali smo tudi njihove stike in način skupnega preživljanja časa dijakov (vnukov) in njihovih starih staršev v njihovem otroštvu in sedaj, ko so srednješolci. Rezultate obeh anket smo analizirali in predstavili v obliki tabel in grafično ter jih interpretirali. Preverili smo zastavljene raziskovalne hipoteze in dobljene ugotovitve strnili.
Keywords: razširjena družina, staranje, starost, stari starši, vnuki, medgeneracijska povezanost.
Published: 09.12.2014; Views: 909; Downloads: 179
.pdf Full text (1,81 MB)

55.
STAROST IN STARANJE V SLOVENIJI
Lilijana Može, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče: Staranje je naraven proces, ki kljub dejstvu, da se stara vse na svetu, naj bo to stvar ali živo bitje, pri ljudeh še vedno vzbuja negativna čustva, kot so strah, tesnoba in zaskrbljenost. Vsa ta čustva pri človeku nastajajo zlasti zaradi posameznikove zavesti, da je starost zadnja pot, ki jo bo prehodil v svojem življenju, nato pa se bo moral posloviti. Zaskrbljenost pri ljudeh danes povzroča še naraščajoče število starih ljudi, le-to pa vpliva na življenje celotne družbe. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv staranja prebivalstva na življenje v Sloveniji in ugotoviti, kako mlada, aktivna populacija dojema starostnike in njihovo starost, hkrati pa nas zanima tudi, kako se danes stari ljudje počutijo oziroma kako razumejo svoj položaj v družbi. Raziskovalna metodologija: Teoretični del diplomskega dela je rezultat študija strokovne in znanstvene literature. Raziskovalni del diplomskega dela temelji na anonimnem anketnem vprašalniku, ki smo ga pripravili sami. Anketni vprašalnik sestoji iz 18 vprašanj in sicer 7 zaprtega in 11 polodprtega tipa. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da imajo tako mladi kot stari ljudje do starosti in staranja še vedno pretežno negativen in stereotipen odnos, za katerega lahko vidimo, da se spreminja v pozitivno smer. Kakovost življenja starejših ljudi je odvisna od posameznika, kako starost doživlja, in tudi od tega, kako je družba kot celota naklonjena staranju. Sklep: Za lepše in srečnejše življenje tako mladih kot starih ljudi je potrebno, da drug drugemu prisluhnejo, se med seboj povezujejo oziroma sprejmejo drug drugega. Na takšen način bodo lahko mladi s pomočjo nasvetov izkušenih starih ljudi lažje živeli svoje življenje. Stari ljudje pa bodo imeli ob sebi mlajšo razumevajočo osebo, ki jim bo v pomoč in oporo.
Keywords: starost, staranje, stari ljudje, družbeni odnos do starosti, potrebe v starosti
Published: 02.02.2015; Views: 4454; Downloads: 1098
.pdf Full text (1,03 MB)

56.
DISKRIMINACIJA V ZVEZI Z ZAPOSLOVANJEM IN DELOM
Tjaša Jager, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Prepoved diskriminacije kot takšne je ustavno zagotovljena pravica in predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic. Ljudje smo si različni, razlikovanje ljudi pa samo po sebi ni sporno. Nesprejemljivo postane šele takrat, kadar temelji na določeni osebni okoliščini. Diskriminacija tako pomeni neenako obravnavanje, kjer so ljudje zaradi določene osebne okoliščine obravnavani slabše od drugih. Prepoved diskriminacije v zvezi z zaposlovanjem in delom je pravno regulirana v določbah mnogih dokumentov, sprejetih tako na mednarodni kot nacionalni ravni, kljub temu pa še zmeraj predstavlja pereč problem, ki ne izginja. Diplomsko delo z naslovom »Diskriminacija v zvezi z zaposlovanjem in delom« bralca spozna in seznani z razsežnostjo omenjene problematike ter mu ponudi vpogled v dejansko stanje diskriminacije pri zaposlovanju in delu. Bralca sprva seznani z opredelitvijo diskriminacije kot takšne, s pravnimi viri, v katerih je prepoved diskriminacije pri zaposlovanju in delu urejena, nadalje z najintenzivnejšimi pojavnimi oblikami diskriminacije ter s sodno prakso sodišča Evropske unije, kjer je Sodišče kot splošno načelo prava Evropske unije potrdilo načelo prepovedi diskriminacije pri zaposlovanju. Diskriminacija v zvezi z zaposlovanjem in delom kljub ustrezni regulaciji ostaja, ranljive skupine ljudi pa so zaradi predsodkov, stereotipov ter ekonomskega vidika še zmeraj prepuščene dobri volji ter interesom delodajalcev.
Keywords: Diskriminacija, enakopravnost, zaposlovanje, delo, spol, starost, veroizpoved, invalidnost.
Published: 17.12.2014; Views: 648; Downloads: 266
.pdf Full text (711,98 KB)

57.
DEBELINA IN DOLŽINA VLAKEN OVČJEGA RUNA OPLEMENJENE JEZERSKO-SOLČAVSKE PASME OVAC NA RAZLIČNIH MESTIH TELESA PRI RAZLIČNI STAROSTI
Gašper Sevčnikar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je spoznati karakteristike runa oplemenjene jezersko-solčavske pasme ovac, ki je v Sloveniji najštevilčnejša in katere runo še ni dodobra raziskano. Predstavljeni so rezultati analiz runa, odvzetih na različnih mestih telesa in pri različni starosti ovac. Merili smo dolžino in debelino volnenih vlaken. Dolžina vlaken je nihala v razponu med 21 mm in 299 mm, debelina pa med 24,5 µm in 65,3 µm. Najdaljša vlakna so na plečetu (187,3 mm ± 32,8 mm), najkrajša pa na trebuhu (76,7 mm ± 29,6 mm). Tanka in sorazmerno dolga so na vratu (38,7 µm ± 5,8 µm), zato je tam runo boljše kvalitete za potrebe predelave. Ugotovili smo, da so vlakna pri starejših ovcah krajša kot pri mlajših, kar pomeni, da s starostjo ovac vlakna počasneje rastejo. Runo je postalo bolj grobo zaradi križanja oplemenjene jezersko-solčavske pasme z romanovsko.
Keywords: debelina in dolžina vlaken, runo, oplemenjena jezersko-solčavska pasma, starost
Published: 01.12.2014; Views: 719; Downloads: 64
.pdf Full text (887,39 KB)

58.
STALIŠČA DO SMRTI V POVEZAVI Z RAZPOLOŽENJEM PRI STAROSTNIKIH
Tea Coif, 2014, master's thesis

Abstract: V tretjem življenjskem obdobju je človek pogosteje soočen z izgubami in smrtjo. Doživlja močno krčenje socialne mreže. Pojavijo se tudi težave na zdravstvenem področju kot posledica upada telesnih funkcij. Eden izmed psiholoških (čustvenih) aspektov staranja se navezuje na prilagajanje postopnemu upadanju lastnega zdravja ter privajanju na izgube in spremembe. V človeku se pojavi močnejše razpoloženjsko dogajanje. Gre za posebno dojemanje in občutenje človeka na "koncu poti". Z magistrskim delom smo želeli preveriti možnost povezave med stališči do smrti z razpoloženjem pri starostnikih, vključenih v socialno varstveno oskrbo. Preveriti smo želeli tudi povezave nekaterih demografskih podatkov z omenjenima raziskovalnima konstruktoma. Za preverjanje stališč do smrti in razpoloženja pri starostnikih smo uporabili DAS-vprašalnik anksioznosti do smrti in PANAS-vprašalnik za merjenje razpoloženja. V raziskavi smo zajeli 118 udeležencev, 85 žensk in 33 moških po 65. letu starosti. Pokazala se je povezava anksioznosti do smrti z negativno emocionalnostjo, drugje smo opazili le določene trende.
Keywords: starost, stališča do smrti, anksioznost do smrti, razpoloženje
Published: 09.12.2014; Views: 820; Downloads: 136
.pdf Full text (411,44 KB)

59.
SODELOVANJE ČLANOV NEGOVALNEGA TIMA S SVOJCI PACIENTOV Z DEMENCO
Alja Kamenik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V življenju pacienta z demenco imajo pomembno vlogo njegovi svojci. Velikokrat prav oni odločajo v imenu pacienta, sodelujejo z zdravstvenimi delavci in iščejo rešitve za boljše življenje obolelega svojca. Člani negovalnega tima jim moramo pri tem pomagati in jih razbremeniti. V diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, so predstavljene vrste demence, njeni vzroki in simptomi, komunikacija s pacientom z demenco, težave, s katerimi se sooča tako pacient z demenco kot njegov svojec. Demenca je degenerativna bolezen, skupek znakov in simptomov, ki se pojavljajo različno glede na starost pacienta ter vrsto bolezni. Simptomi demence so odvisni od vrste in stopnje demence in se iz dneva v dan spreminjajo. V empiričnem delu je predstavljena analiza vprašalnika, ki so ga izpolnili svojci pacienta z demenco, za katerega skrbijo v domačem okolju. V raziskavi je sodelovalo Društvo Spominčica Šentjur. Svojci so vprašalnike izpolnjevali na različnih koncih Slovenije v sklopu skupine za samopomoč. Vprašanja so se nanašala na ravnanje članov negovalnega tima v primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstva, s katerimi so se srečali svojci pacienta z demenco. Rezultati so pokazali, da svojci niso popolnoma zadovoljni s sodelovanjem s člani negovalnega tima, jim pa zelo zaupajo. Življenje s pacientom z demenco je težko in stresno. Svojci se večkrat znajdejo v stiski in dilemi. Takrat jih moramo člani negovanega tima poslušati in najti ustrezno rešitev za dano situacijo. Svojci, ki se udeležujejo skupine za samopomoč v sklopu Društva Spominčica, dobijo nasvete zdravstvenega delavca, prav tako pa se lahko pogovorijo z drugimi svojci
Keywords: demenca, starost, zdravstvene nega, svojci, zadovoljstvo, sodelovanje, člani negovalnega tima
Published: 20.10.2015; Views: 580; Downloads: 113
.pdf Full text (2,43 MB)

60.
Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica