| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 103
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Pomen telesne dejavnosti v starosti
Gordana Halužan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Telesna dejavnost je pomembna za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ljudi v času staranja. Zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe pri padcih, ki predstavljajo eno glavnih težav tretjega življenjskega obdobja. V procesu staranja se postopoma zmanjšujejo funkcionalne sposobnosti organizma. Telesna nedejavnost je eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih obolenj, ki predstavljajo glavni vzrok smrti v državah Evropske unije. Družba je odgovorna za ustvarjanje pogojev, ki omogočajo aktivno staranje. Glavne funkcije medicinske sestre so krepitev in ohranjanje zdravja ter preprečevanje bolezni. Zato je potrebno, da medicinska sestra spodbuja telesno dejavnost tudi v času staranja in tako širi kulturo gibanja med ljudmi. S svojimi dejavnostmi vpliva na izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi. V raziskavo, na temo pomen telesne dejavnosti v starosti, je bilo vključenih 20 starostnikov iz Rogaške Slatine, ki so vključeni v gibalno vadbeno skupino za starejše od 65 let. Z anonimno anketo smo želeli ugotoviti, kateri so njihovi glavni motivi za vključevanje v organizirano gibalno vadbeno skupino in kakšen pomen pripisujejo starostniki gibalnim aktivnostim. Ugotovili smo, da je 85 % anketiranim ohranjanje gibalnih sposobnosti najmočnejši motiv za udejstvovanje v vadbeni skupini, hkrati je 90 % anketiranih mnenja, da telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za nastanek kronično nenalezljivih obolenj. Z raziskavo smo ugotovili, da je 95 % anketiranim telesna dejavnost pomembna za krepitev zdravja in hkrati 75 % anketiranim predstavlja eno izmed možnosti zdravega načina življenja. Z raziskavo ugotovimo, da so starostniki osveščeni o pomenu telesne dejavnosti in so mnenja, da je telesna dejavnost tista, ki jim omogoča ohranjanje psihofizičnih sposobnosti v starosti.
Keywords: Ključne besede: starost, medicinska sestra, telesna dejavnost, smernice telesne dejavnosti.
Published: 19.09.2011; Views: 2683; Downloads: 310
.pdf Full text (833,67 KB)

32.
NEGOVALNI TIM V ODNOSU S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVU
Nataša Kurnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Starostniki se za domsko varstvo pogosto odločajo zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, postopne odvisnosti pri posameznih življenjskih aktivnostih in kadar svojci v domačem okolju ne morejo nuditi ustrezne pomoči. S strani članov negovalnega tima pričakujejo prijaznost, spoštovanje, razumevanje, pomoč, zaupnost in sposobnost poslušanja. Zdravstvena nega starostnikov je zahtevna, izjemno pomembna in vse bolj aktualna. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je odnos medicinske sestre do starostnikov v domskem varstvu. Cilj je bil predstaviti staranje, spremembe v starosti, značilnosti komunikacije s starostniki v domskem varstvu ter vlogo medicinske sestre v medosebnem odnosu s starostnikom. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov v domskem varstvu, podatke pa smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Na osnovi dobljenih rezultatov anketnih odgovorov smo ugotovili, da odnos članov negovalnega tima bistveno vpliva na vživljanje in dobro počutje starostnikov v domskem varstvu. Ugotovitve kažejo, da ima večina članov negovalnega tima do starostnikov delno spoštljiv odnos in da si starostniki želijo prijaznosti, ter spoštovanje dostojanstva. Iz raziskave je tudi razvidno, da starostniki ob nespoštovanju njihovega dostojanstva občutijo užaljenost in jezo. Bistvena vodilo članov negovalnega tima pri delu z starejšimi je pozitiven odnos, usmerjen k ustvarjalnemu reševanju problemov in težav. S pozitivno naravnanostjo članov negovalnega tima do starostnikov se že v začetnem odnosu s starostniki vzpostavijo dobre medsebojne vezi, ki so temelj dobre kakovosti življenja in zadovoljstva starostnikov in članov negovalnega tima.
Keywords: starost, starostnik, domsko varstvo, negovalni tim, medsebojni odnosi
Published: 27.09.2011; Views: 1986; Downloads: 230
.pdf Full text (628,96 KB)

33.
BIOLOGIJA DALMATINSKE ŽELVE, TESTUDO HERMANNI HERCEGOVINENSIS (WERNER, 1899), NA OTOKU PAGU
Katja Bostič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Preučevali smo nekatere biološke lastnosti dalmatinske želve Testudo hermanni hercegovinensis (Werner, 1899), ki živijo na otoku Pagu v osrednji Dalmaciji. Predstavljeni so rezultati opazovanja in proučevanja biologije dalmatinske želve na predelu severno zahodnega dela otoka Paga. Opazovali smo etologijo želve, popisovali spolno in starostno strukturo populacije, njeno številčnost in razširjenost. Podrobneje smo se osredotočili na predstavitev sekundarnega spolnega dimorfizma oblike in velikosti oklepa. V raziskavo smo vključili 52 osebkov, katere smo našli na poraščenih predelih zahodne obale otoka Paga. Želve so najbolj aktivne v popoldanskem in večernem času. Samice so večje in težje od samcev.
Keywords: otok Pag, dalmatinska želva, spolni dimorfizem, oklep, oblika, starost, vedenje
Published: 06.09.2011; Views: 2881; Downloads: 243
.pdf Full text (2,45 MB)

34.
Zdravstvene in socialne pravice za starejše
Milijana Zrnić - Kević, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Gerontologija je znanstveno preučevanje vseh fenomenov staranja. Staranje se domnevno nanaša na upadanje življenskih funkcij v odrasli dobi. O staranju prebivalstva govorimo, kadar se delež prebivalstva nad določeno starostno mejo (običajno 65 let) povečuje, sočasno pa se zmanjšuje število otrok, mlajših od 15 let in podaljšuje življenska doba prebivalcev. V številnih državah je opazna vedno daljša življenska doba in posledično naraščanje deleža populacije starejših. Slovenija in tudi druge države se morajo zato, glede na napovedi in staranje prebivalstva, primerno odzivati in prilagajati sisteme socialne varnosti. Zagotavljanje pravic do kakovostnega življenja v starosti ne pomeni le reševanje materialnih problemov, skrbi za prilagoditev finančne vzdržnosti pokojnin, zdravstvenih, socialnovarstvenih in drugih sistemov, ampak tudi reševanje nematerialnih potreb. Na kakovostno življenje je zato potrebno gledati iz treh enako pomembnih stališč za vsakega človeka: socialnega omrežja, zdravstvenega stanja in ekonomskega statusa. Pravica do socialne varnosti je temeljna človekova pravica in je določena tudi v slovenski ustavi. Socialno varstvo ureja Zakon o socialnem varstvu, kateri obsega storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Pravico do zdravstvenega varstva ima vsakdo, katere določa ZZVZZ. Pri obsegu in vrsti pravic, zakon ne deli zavarovanih oseb glede na starost, ampak že od vsega začetka je zakon vseboval nekatere varovalke za zaščito materialno ogroženih, invalidnih in starih ljudi. Večjo enakost v dostopu do storitev in drugih pravic bi moral zagotoviti Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Keywords: gerontologija, starost, staranje, zdravstvene pravice, socialne pravice, dolgotrajna oskrba.
Published: 08.12.2011; Views: 1564; Downloads: 209
.pdf Full text (386,38 KB)

35.
VPLIV POKOJNINSKE REFORME (POVIŠANJA UPOKOJITVENE STAROSTI) NA BREZPOSLENOST
Gregor Truntič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kriza javnih pokojninskih sistemov je prisotna v skoraj vseh družbah, saj prihodki (davki in prispevki) ne dohajajo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz sistema. Na prvi pogled je rešitev preprosta, vrzel v pokojninski blagajni bi lahko odpravili s podaljševanjem aktivne dobe ali s poviševanjem prispevnih stopenj ali pa z zniževanjem pokojnin. Zniževanje pokojnin ali poviševanje prispevnih stopenj nista realni rešitvi, saj so pokojnine že sedaj zelo nizke, zviševanje prispevnih stopenj pa bi še povecalo stroške dela in tako še zmanjšalo konkurencnost slovenskega gospodarstva. Zato je edina logicna rešitev podaljševanje aktivne dobe. A ce želimo podaljšati dobo delovne aktivnosti moramo nujno povišati upokojitveno starost, cemur pa javnost mocno nasprotuje. Javnost povišanju upokojitvene starosti nasprotuje tudi zaradi strahu pred povecanjem brezposelnosti, ki je v casu gospodarske krize že tako visoka. Vendar empiricne raziskave te domneve ne potrjujejo, ampak dokazujejo celo nasprotno.
Keywords: pokojninski sistem, aktivna doba, upokojitvena starost, brezposelnost.
Published: 13.01.2012; Views: 1150; Downloads: 120
.pdf Full text (434,78 KB)

36.
Vpliv starosti na zaznavanje : diplomsko delo
Martin Dolenc, 2011, undergraduate thesis

Abstract:
Keywords: spomin, zaznavanje, starost, starostne skupine, diplomske naloge
Published: 14.11.2011; Views: 1018; Downloads: 225
.pdf Full text (732,93 KB)

37.
Starost in zdravje starih ljudi
Mojca Golob, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Staranje je neizogiben proces, ki doleti vsakega izmed nas. Staranje je nemogoče ustaviti, lahko pa ga omilimo, živimo zdravo, se pripravimo na starost in si tako podaljšamo življenje ter preprečimo nastanek nekaterih obolenj. Zdravje je v starosti še kako pomembno, saj je od zdravja odvisen naš način in potek življenja. Zdravje je vrednota, ki pa dobi še večji pomen v starosti ali ob pojavu bolezni. Zdravje je potrebno negovati, ga krepiti in se ga truditi čim dlje ohraniti. V raziskavo na temo diplomskega dela je bilo vključenih 50 starostnikov iz Društva Optimisti Ptuj. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, kako za svoje zdravje skrbijo starostniki ter kako ga krepijo in ohranjajo. Ugotovili smo, da se 52 % anketiranih smatra za zdrave osebe, ne glede na njihovo dejansko zdravstveno stanje oziroma ne glede na to ali imajo kakšno obolenje ali ne. Ugotovili smo tudi, da se pri starostnikih pojavlja multimorbidnost, ter da so pri anketirancih (med drugimi) najbolj razširjena obolenja: povišan krvni tlak, povišan holesterol, osteoporoza, sladkorna bolezen in debelost. Raziskava je tudi pokazala, da se starostniki trudijo za svoje zdravje, ter da ga ohranjajo z rednim gibanjem, zdravo prehrano in različnimi dejavnostmi.
Keywords: starost, zdravje, zdrava prehrana, telesna aktivnost, medicinska sestra
Published: 06.01.2012; Views: 2824; Downloads: 458
.pdf Full text (1,16 MB)

38.
Nekateri sociološki vidiki kvalitete življenja starostnikov - uporabnikov Centra za pomoč na domu Maribor
Eva Krejač, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomski nalogi z naslovom Nekateri vidiki kvalitete življenja starostnikov – uporabnikov Centra za pomoč na domu Maribor, smo v teoretičnem delu predstavili starost kot tretje življenjsko obdobje, značilnosti tega obdobja in spremembe ter stresne dogodke, ki ga spremljajo. Opisali smo probleme, s katerimi se srečujejo razvite postmoderne družbe zaradi naraščajočega števila starejših na eni in nizke rodnosti na drugi strani. Starostnike smo razdelili v tri skupine glede na njihove sposobnosti za samostojno življenje in opravljanje vsakodnevnih opravil ter predstavili programe in organizacije, ki so jim namenjeni. Osredotočili smo se zlasti na starostnike, ki so sicer še sposobni živeti v domačem okolju, a potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Tako smo podrobneje predstavili pomoč družini na domu kot eno izmed socialnovarstvenih storitev v naši družbi, in Center za pomoč na domu Maribor, ki tovrstne storitve izvaja na območju Maribora ter širše okolice. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jo, s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, izvedli med uporabniki Centra za pomoč na domu Maribor. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil, preučiti nekatere vidike kvalitete življenja starostnikov, ki so uporabniki socialne oskrbe na domu.
Keywords: Ključne besede: starost, staranje, upokojitev, osamljenost, problemi staranja prebivalstva, pomoč družini na domu.
Published: 11.01.2012; Views: 2937; Downloads: 350
.pdf Full text (1,55 MB)

39.
GLASBENE DEJAVNOSTI V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
Petra Beršnjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Glasbene dejavnosti v tretjem življenjskem obdobju je v teoretičnem delu predstavljeno tretje življenjsko obdobje. Pozornost je usmerjena predvsem na opredelitev kakovostnega preživljanja le-tega, njegove značilnosti ter na emocionalno in sposobnostno raven človeka v tem obdobju. Pomemben faktor je tudi izobraževanje ter njegova vloga. Drugo poglavje predstavlja analizo glasbenih dejavnosti in vpliv posameznih dejavnosti na človeka. Vsebuje predvsem razlage, kako lahko z glasbo dvignemo človekovo samopodobo, izboljšamo njegovo fizično stanje ter tako izboljšamo njegovo prihodnost. V praktičnem delu so predstavljene glasbene dejavnosti, ki jih lahko nudimo starostnikom. Možnosti njihovega izobraževanja na glasbenem področju, pozitiven vpliv dejavnosti na posameznika in skupnost, v kateri posameznik prebiva ter sprejemanje teh dejavnosti.
Keywords: Tretje življenjsko obdobje, glasbene dejavnosti, izobraževanje, kakovostna starost, starostnik.
Published: 18.06.2012; Views: 1547; Downloads: 101
.pdf Full text (4,52 MB)

40.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica