| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 103
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
11.
12.
13.
Vloga medicinske sestre v spremljanju in analizi vadbe za starejše z zmanjšano mobilnostjo
Nena Voda, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pri staranju se pospešuje nastanek mnogih bolezni, ki so povezane z upadanjem aktivnosti gibalnega sistema, pešanjem funkcije srca, ledvic ih jeter. Telesni in umski odziv na ustrezne dražljaje se upošasni. splošna mobilnost je področje, ki se s staranjem spreminja in gibalnem sistemu nastopajo obrabne spremembe, kot soosteoartritis, osteoporoza in degenerativne bolezni nasploh. V diplomskem delu smo predstavili pomen organizirane vadbe pri starejših z zmanjšano mobilnostjo (stanujočih v Domu upokojencev Ptuj) in želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima organizirana vadba na kakovost njihovega življenja. Vadeči so se vključili v vadbo zaradi zanimanja za novo aktivnost v njihovem domu, zaradi želje po aktivnejšem načinu življenja, ohranjanja telesne teže in izboljšanja zdravstvenega počutja nasploh. V raziskavi je sodelovalo 24 stanovalcev, od tega 12 takih, ki so se aktivno udeleževali organizirane vadbe na fitnes napravah, in 12 članov kontrolne skupine, vsi v starostnem razponu od 73 do 87 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se je izboljšalo splošno počutje in razpoloženje v vadbo vključenih stanovalcev, do neke mere tudi gibalna sposobnost in ravnotežje. Neželeni simptomi, kot so: slabost, vrtoglavica, težave z dihanjem, razbijanje srca, bolečine v sklepih in mišicah so bili med vadbo redko prisotni. 8 vadečim se je po vadbi izboljšala gibljivost, 2 sta občutila izboljšanje ravnotežja. Vključeni v projekt so pridobili na moči in tudi koordinacija gibov je boljša, kot je bila pred vadbo. Dobljeni rezultati že na majhnem vzorcu potrjujejo, da organizirana vadba pozitivno vpliva na izboljšanje fizične sposobnosti in s tem na kakovost življenja starostnikov. Kot navajajo posamezni avtorji, redna telesna vadba pozitivno vpliva na preprečevanje ali zmanjšanje posameznih bolezenskih stanj v starostnem obdobju. Kakovost življenja starajoče se populacije naj predstavlja tudi vitalno in telesno zmogljivega posameznika.
Keywords: starost, zmanjšana mobilnost, organizirana vadba, kakovost življenja starejših
Published: 02.06.2009; Views: 2442; Downloads: 347
.pdf Full text (451,59 KB)

14.
15.
Starejši organizem in zdravila : (diplomsko delo)
Mateja Savić, 2008, undergraduate thesis

Keywords: starost, starostniki, zdravila, farmakodinamika, farmakokinetika, zdravstvena nega, samozdravljenje
Published: 09.03.2009; Views: 2624; Downloads: 351
.pdf Full text (456,62 KB)

16.
VLOGA STARIH STARŠEV V PROCESU VZGOJE
Martina Berlič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja pomen vloge starih staršev. Otroci in starejši ljudje se dobro razumejo, ker imajo oboji več časa in čustev kot pa srednja generacija. Vnuki potrebujejo stare starše, kakor tudi stari starši potrebujejo vnuke. Otroci od babice in dedka prejmejo modrosti in izkušnje, onadva pa od vnukov radoživost in nove poglede na sedanji svet. Diplomska naloga je nastala z namenom ugotoviti, kolikšen je pravzaprav še delež starih staršev pri vzgoji in varstvu otrok in kakšni so odnosi med njimi. Z deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bila preučena pogostost in kakovost stikov otrok s starimi starši ter splošno mnenje osebnostnih karakteristik starih staršev. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na stratum osnovne šole. Rezultati so pokazali, da imajo otroci pogoste stike s svojimi starimi starši in da se z njimi zelo dobro razumejo. Pogosto so deležni njihove dobronamerne pomoči. Dedek in babica si zmeraj vzameta čas za vnuka, kadar ju le ta potrebuje. Pri otrocih so izrazito v ospredju želje, ki govorijo v prid stikom in večji vlogi starih staršev, saj imajo pozitiven odnos do njih. Med otroci iz podeželja in mesta ni prišlo do bistvenih razlik glede na pomen in vlogo starih staršev. Dedek in babica imata posebno mesto v življenju vnukov, tako za učence iz podeželske kot tudi mestne osnovne šole.
Keywords: staranje, starost, stari starši, vnuki, dedek, babica, vzgoja
Published: 22.08.2009; Views: 5462; Downloads: 1083
.pdf Full text (1,04 MB)

17.
18.
Zdravstvena nega starostnika in pomoč družini pri napredovani Parkinsonovi bolezni (VIS_Jelen_Mojca_1981_30030678)
Mojca Jelen, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Parkinsonova bolezen je obolenje starejših, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesposobnostjo telesnih naporov, niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo vprašalnika in intervjuja starostnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem bolnikovega zdravstvenega in emocionalnega stanja ter njegovega bivalnega okolja. Starostnik s Parkinsonovo boleznijo je zelo odvisen od pomoči drugih. Stopnja samooskrbe je nizka, spreminja se s spremembami počutja bolnika. Bolnik in ostali člani družine zelo dobro poznajo bolezen in napredovanje bolezni. Bolniku nudijo oporo in pomoč. Opazi se, da največ časa za oskrbo in nego bolnika prevzema žena, vendar deluje utrujena in izčrpana. Življenje z bolnikom v domačem okolju v času trajanja in slabšanja bolezni narekuje, da družina potrebuje pomoč medicinske oziroma patronažne medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe napredovanja bolezni. Dokazano je, da je naloga družine pri bolniku vezana na fizično nego in oskrbo, zdravstveno stanje, varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti in družabništvo.
Keywords: starost, Parkinsonova bolezen, družina, zdravstvena nega
Published: 02.06.2009; Views: 2895; Downloads: 532
.pdf Full text (947,84 KB)

19.
NEKATERI VIDIKI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV, KI ŽIVIJO DOMA ALI V LAMBRECHTOVEM DOMU V SLOVENSKIH KONJICAH
Nataša Brezovšček, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Nekateri vidiki kakovosti življenja starostnikov, ki živijo doma ali v Lambrechtovem domu se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem življenja starostnikov, ki živijo v lastnem gospodinjstvu ali v Lambrechtovem domu. Pri postavljanju teoretičnih izhodišč sem z deskriptivno in komparativno metodo izhajala iz številnih spoznanj slovenskih in tujih avtorjev ter poskušala zajeti ravni starosti in staranja, pripravo in obdobje po upokojitvi, ko je s kakovostno izrabo prostega časa mogoče aktivno in polno življenje. Proučila sem tudi pomen starosti, vlogo družine in organiziranih služb, ki nudijo pomoč starejšim, izobraževanje starostnikov ter opravljanje poslednjih nalog pred odhodom iz prostora in časa. V empiričnem delu naloge pa sem z deskriptivno in kavzalno metodo na izbranem vzorcu raziskala teoretična izhodišča in na osnovi zbranih podatkov z anonimnim anketnim vprašalnikom opredelila raziskovalne hipoteze ter jih z deduktivnim pristopom empirično verificirala. Iz preučene literature in zbranih podatkov sem predstavila medsebojno povezanost in prepletenost dejavnikov staranja, ki odločilno vplivajo na številne telesne in duševne spremembe, s katerimi se starostniki soočajo. Prebivalstvo se stara in v naslednjih desetletjih bo tretjina evropskega prebivalstva starejša od 60 let. Toda jesen življenja in obdobje po upokojitvi je lahko prijeten čas, če je človek le dovolj odprt, aktiven in dejaven, da ostane zdrav in čim dlje neodvisen od drugih.
Keywords: starost, staranje, starostniki, tretje življenjsko obdobje, upokojitev, institucionalno varstvo, prostovoljstvo.
Published: 29.08.2009; Views: 3493; Downloads: 601
.pdf Full text (556,65 KB)

20.
ODNOS ZAPOSLENIH V DOMU STAREJŠIH OBČANOV DO STANOVALCEV Z DEMENCO
Katica Kožul, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S staranjem prebivalstva, število oseb z demenco v Sloveniji vse bolj narašča. Diplomsko delo govori o starosti, kot zadnjem življenjskem obdobju človekovega razvoja in o sindromu demence kot bolezni, ki je za to obdobje značilna. Osredotočili smo se na varstvo oseb z demenco v domovih za starejše, kjer največ časa z njimi preživijo medicinske sestre/zdravstveni tehniki in bolničarke/ji. Zaposleni na teh delovnih mestih potrebujejo pri svojem delu veliko znanja, fleksibilnosti in energije za tovrstno delo. Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se člani negovalnega tima počutijo in kaj doživljajo ob svojem delu ter koliko so ob tem obremenjeni. Ugotovili smo, da se člani negovalnega tima v večini čutijo dovolj usposobljeni za delo s stanovalci z demenco, vendar so pogosto tako psihično kot fizično obremenjeni pri svojem delu. Pri komunikaciji in prepoznavanju potreb stanovalcev z demenco se počutijo pogosto uspešni, kar je izrednega pomena za kakovostno obravnavo stanovalcev z demenco. S tem diplomskim delom bi opozorili na ugotovljeno psihično in fizično obremenjenost članov negovalnega tima pri delu s stanovalci z demenco. Predlagamo vodilnim delavcem, da omogočijo članom negovalnega tima kontinuirano in redno izobraževanje na področju demence.
Keywords: Ključne besede: starost, demenca, kakovost življenja, odnos, čustvene stiske.
Published: 15.07.2009; Views: 3590; Downloads: 650
.pdf Full text (331,03 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica