| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 103
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
91.
Odnos do staranja in starejših ljudi
Blaž Benkovič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Staranju so podvržene vse žive in nežive stvari. Z napredkom znanosti in medicine se je življenjska doba začela podaljševati posledično se je prebivalstvo začelo starati in začele so se tudi spreminjati potrebe prebivalstva. Namen diplomskega dela je bil raziskati odnos dijakov do staranja in starejših ljudi. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik sestavljen iz 23 vprašanj, ki je vključeval del Kogan-ovega vprašalnika za ocenjevanje odnosa do starejših ljudi. V raziskavi so sodelovali dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije. Ugotovljeno je bilo da imajo sodelujoči dijaki na splošno v povprečju pozitiven odnos (doseženih 69 od 108 točk) do starostnikov in staranja. Prav tako pa je bilo ugotovljeno, da imajo dijaki moškega spola nekoliko bolj pozitiven odnos (71 od 108 točk) do starostnikov in staranja, kot dijakinje (65 od 108 točk). Za opravljanje poklica na področju zdravstvene nege starostnika je zainteresirana dobra polovica (53 %) dijakov. Glede na prebrano strokovno literaturo in raziskavo, ki smo jo izvedli med dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije lahko zaključimo, da imajo mladi na sodelujoči srednji šoli pozitiven odnos do starostnikov in staranja, kar je glede na izbiro poklica, ki ga bodo opravljali tudi zelo pomembno.
Keywords: starostniki, staranje, teorije staranja, kakovostna starost, medgeneracijsko sožitje.
Published: 06.06.2018; Views: 472; Downloads: 176
.pdf Full text (1,12 MB)

92.
Odnos do staranja in starosti pri slovenskih ženskah
Nina Lampret, 2018, master's thesis

Abstract: Staranje je vseživljenjski proces, značilen za vsa živa bitja. Že iz zgodovine poznamo poskuse zaustavitve staranja in odkrivanje rešitev za ohranjanje večne mladosti. Staranje poteka na biološki, psihološki in družbeni ravni. Izkušnja staranja je lahko pozitivna, lahko pa vzbuja strah in negotovost ter je negativna. Vsaka generacija se stara drugače. Mi se staramo drugače, kot so se starali naši predniki. Pomemben vpliv na dojemanje in odnos do staranja ima okolje in z njim povezani dejavniki – mediji, zvezdniki, družba, politika, globalizacija, stereotipi, gibanje proti staranju … Cilj pričujoče naloge je ugotoviti, kakšen odnos do staranja in starosti imajo slovenske ženske. Osredotočili smo se na slovenske ženske, starejše od 18 let. Raziskovalni vzorec je obsegal 497 anketirank iz območja Slovenije. Rezultati analize empiričnega dela raziskave so pokazali, da imajo slovenske ženske pretežno pozitiven odnos do staranja in starosti. Tudi spremembe, povezane s staranjem, jih pretirano ne skrbijo. Mlajšo starostno skupino nekoliko bolj skrbijo vidne telesne spremembe. Slovenske ženske (preventivno) uporabljajo nekatere ukrepe zoper staranja, ki jih lahko uvrstimo tudi v zdrav življenjski slog in aktivno (uspešno) staranje. Lahko pa si jih razlagamo tudi kot vpetost v globalne potrošniške vzorce vedenja. Odnos do staranja in starostnikov na ravni družbe in države na splošno dojemajo kot negativen. Dejavnika, ki imata po mnenju anketirank največji vpliv na dojemanje staranja kot negativnega, so mediji in družba oz. ljudje sami. Tako mladost kot starost vrednotijo kot pomembni življenjski obdobji, kljub temu je mladost v povprečju vrednotena nekoliko višje. Mladost višje vrednoti zlasti mlajša starostna skupina. S stereotipi v slovenski družbi se sooča 47,3 % anketirank, 52,7 % se jih redko oz. sploh ne. Pomembno je izpostaviti, da ima skupina, ki se sooča s stereotipi, v povprečju bolj negativen odnos do staranja in starosti. To skupino tudi bolj skrbijo vidne telesne spremembe, povezane s staranjem. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo prišli do zaključka, da je staranje pomembno področje, ki zahteva pozornost tako na globalni, državni kot individualni ravni. Potrebni so programi, ki bodo razjasnili, da je staranje pomemben in naraven del vsakega življenja. Prizadevati si moramo, da je izkušnja staranja karseda kvalitetna, za kar je potreben pozitiven odnos tako s strani družbe kot posameznika samega.
Keywords: staranje, starost, pozitiven odnos do staranja, negativen odnos do staranja, strah pred staranjem, stereotipi
Published: 06.04.2018; Views: 551; Downloads: 119
.pdf Full text (832,01 KB)

93.
Načini upodabljanja prostora pri likovnem izražanju predšolskih otrok v Vrtcih občine Moravske Toplice
Tiana Golob, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Otrokov razvoj likovnega izražanja poteka v določenih razvojnih stopnjah. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje preučili značilnosti otrokovega likovnega izražanja ter načine upodabljanja prostora, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Najprej je otrok na sto-pnji čečkanja, nato na stopnji risanja simbolov, v začetku šolskega obdobja pa stopi v stopnjo realističnega risanja. Pri vseh otrocih potekajo te razvojne stopnje v enakem zaporedju, vendar se vedno ne skladajo s starostjo. Pri nekaterih otrocih se določena stopnja risanja pojavi prej, pri drugih pozneje. Otrok sčasoma naleti na problem upodobitve tridimenzionalnega prostora na papir, ki ima samo dve dimenziji. Za reševanje tega problema otrok začne uporabljati različne načine upodabljanja prostora. Ti načini upodabljanja se glede pogostosti uporabe v različnih starostnih obdobjih spreminjajo. Mlajši otroci se poslužujejo predvsem upodobitve talne črte, starejši otroci pa začnejo risati tudi stropno črto, predmete vzvračajo, jih prekrivajo in uporabijo izrez. Empirični del diplomske naloge tako zajema rezultate in interpretacijo načinov upodabljanja prostora, ki smo jih dobili z analizo otroških risb. V raziskovalni vzorec smo vključili otroke v Vrtcih občine Moravske Toplice, in sicer v starostnem obdobju od 4 do 6 let. Nekateri otroci pri reševanju tega problema potrebujejo pomoč odrasle osebe, saj se drugače zaradi občutka nesposobnosti in kritičnosti do svojega načina izražanja lahko oprimejo posnemanja ali zavračanja upodabljanja takih motivov. Pomembno je torej, da vzgojitelji pri izvajanju takih dejavnosti uporabljajo strategije, s katerimi pomagajo otrokom rešiti nastali problem ter še bolj spodbuditi njegovo opazovanje in izražanje.
Keywords: likovno izražanje, predšolski otrok, prostor, risba, starost
Published: 03.12.2018; Views: 93; Downloads: 25
.pdf Full text (1,37 MB)

94.
Psihosocialne značilnosti udeležencev medvrstniškega nasilja glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja
Tina Pivec, 2018, master's thesis

Abstract: Izvajanje ali/in doživljanje nasilnega vedenja predstavlja eno izmed ključnih težav v mladostništvu. Iz literature je razvidno, da imajo posamezniki, ki izvajajo in/ali so deležni nasilnega vedenja, psihosocialne težave pogosteje kot njihovi normativni vrstniki. Za nasilneže so večinoma značilne eksternalizirane težave, za žrtve internalizirane, za nasilneže-žrtve pa tako eksternalizirane kot tudi internalizirane težave. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev medvrstniškega nasilja glede na njihove psihosocialne značilnosti in glede na vir poročanja. Prvotni vzorec je zajemal 1905 učencev iz 22 osnovnih šol v Sloveniji, ki so bili stari med 11 in 16 let. Učenci so bili razdeljeni glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja v tri podvzorce, ki so temeljili na metodi samoporočanja in/ali vrstniškega poročanja, in sicer v naslednje štiri skupine: nasilneži, žrtve, nasilnežižrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da so fantje pogosteje umeščeni v skupini nasilnežev in nasilnežev-žrtev kot dekleta. Na podlagi rezultatov multivariatne analize variance sem ugotovila, da so nasilneži najstarejši, imajo najvišjo stopnjo priljubljenosti med vsemi skupinami, podobno visoko splošno in socialno samopodobo ter stopnjo prijateljskih odnosov kot neudeleženi in podobno nizko stopnjo nadzora jeze kot nasilneži-žrtve. Žrtve zaznavajo najnižjo oporo vrstnikov, imajo najnižjo splošno in socialno samopodobo, najnižjo stopnjo prijateljskih odnosov med vsemi skupinami ter podobno stopnjo priljubljenosti kot neudeleženi. Nasilneži-žrtve imajo najvišjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter zaznavajo najnižjo oporo učiteljev v primerjavi z vsemi skupinami. Neudeleženi učenci zaznavajo najvišjo oporo vrstnikov in učiteljev, imajo najnižjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter najvišjo stopnjo nadzora jeze med vsemi skupinami.
Keywords: nasilneži, žrtve, nasilneži-žrtve, neudeleženi, spol, starost, opora vrstnikov, opora učiteljev, splošna in socialna samopodoba, izražanje jeze, prijateljstvo, priljubljenost. 
Published: 02.10.2018; Views: 301; Downloads: 126
.pdf Full text (1,36 MB)

95.
Prilagoditveno vedenje v povezavi z avtonomijo in individualnostjo v obdobju prehoda v odraslost
Nina Vučinić, 2018, master's thesis

Abstract: Prilagoditveno vedenje je proces, skozi katerega posameznik oblikuje sebe ter povezuje ter hkrati razmejuje sebe in okolje. Skozi ta proaktivni proces posameznik organizira svoje življenje na namenski, fleksibilen način, da zadovolji svoje potrebe in ugodi zahtevam okolja. Za uspešnost procesa je potrebnih več faktorjev, saj je tudi prilagoditveno vedenje večdimenzionalni proces. Gre za naučeno vedenje, ki ga mora posameznik obvladati, shraniti in priklicati v določenem trenutku. Avtonomija ali posameznikova samostojnost se nanaša na zmožnost zastavljanja in osvajanja ciljev, osebne samostojnosti in svobode ter neodvisnosti. Tudi ta se kaže na več nivojih. Gre za distanciranje od ostalih in pripisovanje dosežkov lastnemu delu in trudu. Koncept individualnosti je precej prepleten s konceptom avtonomije. V obdobju prehoda v odraslost je v polnem teku in je ključen za razmejevanje sebe in lastne identitete od drugih. Gre za oblikovanje lastnih interesov ter mnenj. Gre tudi za pomembno psihološko diferenciacijo med sabo in starši. Vzorec je zajemal 179 udeležencev starih med 18 in 27 let (Mstarost=21.78 let). 52.5% udeležencev je ženskega spola, 47.5% pa moškega. Udeleženci so dosegali različne stopnje izobrazbe, od srednješolske do magisterija (4. do 7. stopnja izobrazbe). Aplicirali smo vprašalnike ABAS-III (sistem ocenjevanja prilagoditvenega vedenja), PSI (vprašalnik psihološke separacije) ter TOPO-K (test individualizacije na prehodu v odraslost). Na podlagi literature zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS in primernimi izbranimi analizami. Rezultati so pokazali, da so številne poddimenzije prilagoditvenega vedenja napovednik avtonomije in individualnosti. Med napovednike avtonomije spadajo vključevanje v širše okolje, zdravje in varnost, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Med napovednike individualnosti spadajo funkcionalne/(pred)akademske spretnosti, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Rezultati so pokazali tudi signifikantne povezave med avtonomijo in individualnostjo ter spoloma. Prav tako je prihajalo do signifikantnih razlik pri rezultatih povezav med vsemi tremi konstrukti s spremenljivko starost. Pokazale so se tudi povezave med konstrukti in stopnjo izobrazbe ter med zaposlenostjo in avtonomijo.
Keywords: prilagoditveno vedenje, avtonomija, individualnost, prehod v odraslost, starost, spol, odraščanje
Published: 23.10.2018; Views: 261; Downloads: 40
.pdf Full text (1,16 MB)

96.
Povezanost vzgojiteljevega življenjskega sloga in njegove starosti z gibalnimi sposobnostmi otrok v vrtcu
Urška Kotnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Povezanost vzgojiteljevega življenjskega sloga in njegove starosti z gibalnimi sposobnostmi otrok v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del sestoji iz poglavij, ki zajemajo gibalni razvoj, gibalne sposobnosti otrok od 5-7 let, pomen gibanja za otroka, kompetentnost vzgojitelja ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu so predstavljeni namen, razčlenitev in podrobna opredelitev, metodologija raziskave ter rezultati. Namen raziskave je bil raziskati povezanost vzgojiteljevega življenjskega sloga in njegove starosti z gibalnimi sposobnostmi otrok v njegovi skupini. To smo želeli ugotoviti s pomočjo anketnih vprašalnikov vzgojiteljev in testiranja otrok z motoričnimi testi. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnosten iz konkretne populacije otrok, starih 5 ¬– 6 let obeh spolov. V raziskavo smo vključili 14 motoričnih testov, ki merijo gibalno sposobnost otrok. Ugotovili smo, da starost vzgojitelja res ne vpliva na gibalno sposobnost otrok, tako kot smo predvidevali. Medtem ko se je izkazalo, da tudi ukvarjanje vzgojiteljev s športno aktivnostjo v prostem času ne vpliva na boljše gibalne sposobnosti otrok.
Keywords: vzgojitelj, otrok, starost, življenjski slog, gibalne sposobnosti
Published: 11.10.2018; Views: 230; Downloads: 41
.pdf Full text (581,58 KB)

97.
Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starost
Janja Törnar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starost smo v prvi vrsti opredelili, kakšen pomen za otroka nosi socialni razvoj, ob tem pa opisali tudi medsebojne odnose. Osredinili smo se na pojem konflikt in vključili definicije različnih avtorjev. V nadaljevanju smo našteli vrste konfliktov in jih na kratko opisali, za tem pa opisali vzroke konfliktov ter preko opredelitev posameznih avtorjev potrdili tudi lastno mnenje, da se vzroki za nastanek konfliktov od posameznika do posameznika razlikujejo. Sledila je opredelitev odzivov na konflikte, kjer smo se osredinili na to, kako se posamezniki odzivajo na konflikte, kako so odzivi na konflikte povezani z družino, na kakšen način se na konflikte odzivajo deklice in dečki ter poiskali opredelitve, kakšna je razlika v odzivanju na konflikte glede na starost. K temu smo v nadaljevanju dodali še načine reševanja konfliktov, ki smo jih povzeli po različni literaturi. Na koncu teoretičnega dela pa smo vključili tudi komunikacijo in jo opredelili z definicijami različnih avtorjev. V empiričnem delu smo z metodo anketiranja pridobili podatke, ki smo jih predstavili v obliki grafov in opisa. Z analizo podatkov smo ugotovili, da konflikt med otroki najpogosteje nastane zaradi igrač, da med dečki konflikt nastane pogosteje kot pa med deklicami, da se deklice na konflikte najpogosteje odzivajo z jokom, dečki pa z agresijo in da so pri dečkih glavni povod za nastanek konflikta igrače, pri deklicah pa pomoč vzgojiteljici. V zaključku diplomskega dela smo ovrednotili hipoteze in predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli med prebiranjem literature in z analizo rezultatov ankete.
Keywords: Predšolski otrok, socialni razvoj otroka, konflikti, spol, starost, komunikacija.
Published: 15.05.2019; Views: 145; Downloads: 23
.pdf Full text (1,85 MB)

98.
Uporaba kontracepcije pri ženskah po 40. letu starosti
Aleksandra Györek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Pri ženskah, starejših od 40 let, se poveča možnost pojavljanja različnih kroničnih obolenj, zaradi katerih morajo zamenjati kontracepcijsko metodo oz. sredstvo, ki so ga uporabljale. Prav tako ženske, ki se približujejo menopavzi, zaradi zmanjšane plodnosti pogosto menijo, da kontracepcije ne potrebujejo več. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katero vrsto kontracepcije uporabljajo ženske po 40. letu starosti in kako so ženske informirane o kontracepciji po 40. letu. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih žensk, starih od 41 do 55 let. Pridobljene rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko. Rezultati: Ugotovili smo, da je večina (95 %) anketiranih žensk dovolj seznanjenih glede vrste in uporabe kontracepcijskih metod oz. sredstev, ki so primerne po 40. letu starosti. Dve tretjini anketiranih žensk je v preteklosti zamenjalo kontracepcijo, skoraj polovica zaradi zdravstvenih težav. Več kot tretjina anketiranih žensk ne uporablja nobene kontracepcijske metode oz. sredstva, nekatere od anketiranih žensk tudi zato, ker so v menopavzi. Nekaj anketiranih žensk uporablja kontracepcijske tablete in maternični vložek, nekaj anketiranih žensk pa je opravilo sterilizacijo. Majhen odstotek anketiranih žensk uporablja kot metode kontracepcije vaginalni obroček, kondom ali prekinjen spolni odnos. Diskusija in zaključek: Ni vsaka kontracepcija za vsako žensko, zato je pomembno, da se ženska posvetuje s svojim ginekologom in si izbere zase najbolj primerno kontracepcijsko metodo oz. sredstvo. Pomembno je, da ženske vedo, da kljub temu, da se približujejo menopavzi, lahko zanosijo.
Keywords: kontracepcijske metode, kontracepcijska sredstva, ženske, starost, perimenopavza
Published: 15.05.2019; Views: 165; Downloads: 62
.pdf Full text (1,10 MB)

99.
Pomen dejavnikov kakovosti življenja v starosti
Maja Brumec, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Kakovost življenja starostnikov postaja vedno pomembnejša determinanta staranja. Za nekatere starostnike je starost pozitivna stopnja razvoja, drugim pa predstavlja negativno fazo življenja. Dejavniki kakovosti življenja v starosti se razlikujejo od starostnika do starostnika. Namen magistrskega dela je bilo predstaviti kakovost življenja starostnikov in dejavnike, ki vplivajo na to v domu za starostnike. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo validirani anketni vprašalnik The WHOQOL-OLD. Raziskavo smo izvedli v domu za starostnike v Savinjski regiji, v njej pa je sodelovalo 121 starostnikov. Za analizo rezultatov smo uporabili program SPSS ter statistične teste: T-test za dva neodvisna vzorca in test za eno-faktorsko ANOVO. Rezultati: Skoraj dve tretjini starostnikov (61,2 %) sta s kakovostjo življenja v domu zadovoljni. Pri starostnikih okvare čutov in čutil vplivajo na vsakdanje življenje, vendar večina starostnikov (88,4 %) ob tem meni, da je kljub temu za njihove potrebe dobro poskrbljeno in da imajo dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. V domu se starostniki počutijo varno, spoštovano, ljubljeno, ob tem pa imajo tudi sami možnost ljubiti. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da glede na starost, spol in zmožnost gibanja ne obstaja pomembna statistična razlika v oceni kakovosti življenja starostnikov v domu za starostnike. Starostniki v domu za starostnike ocenjujejo kakovost življenja kot dobro, kljub temu pa je zaznati razliko med kakovostjo življenja starostnika pred nastanitvijo v dom za starostnike in v domu za starostnike. Menimo, da se v domovih za starostnike še vedno najdejo priložnosti za dodatno izboljšanje kakovosti življenja starostnikov.
Keywords: starostnik, starost, dom za starostnike, mobilnost, aktivnosti, socialne interakcije, avtonomija starostnika.
Published: 26.06.2019; Views: 204; Downloads: 112
.pdf Full text (1,01 MB)

100.
Zadovoljstvo starejše populacije pri obravnavi v referenčni ambulanti v Savinjski regiji
Saša Podpečan, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Število starostnikov z leti narašča in vse bolj kaže, da bo naraščalo tudi v prihodnje. Posledično se zaradi tega veča število obiskov referenčnih ambulant. Referenčne ambulante so namenjene preventivni obravnavi, zgodnjemu odkrivanju kroničnih nenalezljivih bolezni in boljšemu nadzoru le-teh, predvsem pri starejši populaciji, ki ima sama pri tem velikokrat težave. Namen raziskave je ugotoviti, kako je starejša populacija zadovoljna z uvedbo referenčnih ambulant in delom diplomiranih medicinskih sester z ozirom na situacijo v Savinjski regiji. Raziskovalna metodologija: Za raziskovalni del magistrske naloge je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo tehniko anketiranja s pomočjo validiranega vprašalnika. Cilj je bil anketirati 200 ljudi, starejših od 60 let, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah v Savinjski regiji. Rezultati: Razdelili smo 200 anket, 196 anketiranih je anketo popolnoma izpolnilo. Delež anketirank je bil 54,6 %, anketirancev je bilo 45,4 %. Anketirani, sodelujoči v raziskavi, so zadovoljni z odnosom in znanjem diplomiranih medicinskih sester, saj je bilo povprečje na lestvici od 1 do 5 blizu 5. Prav tako se anketirani strinjajo, da zaradi RADM posvečajo več pozornosti skrbi za zdravje in da manj obiskujejo zdravnika. Delež obiska referenčne ambulante pa je pri starejših anketirankah enak kot pri anketirancih, in sicer jih večina obišče ambulanto enkrat letno. Diskusija in zaključek: Referenčne ambulante so med starejšimi pacienti v Savinjski regiji upravičile pričakovanja. Starejši pacienti so zadovoljni s takšnim načinom dela, kar je razvidno iz dobljenih empiričnih podatkov izvedene raziskave.
Keywords: starost, staranje, starostniki, populacija, diplomirana medicinska sestra.
Published: 19.07.2019; Views: 121; Downloads: 50
.pdf Full text (1,44 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica