Search the digital library catalog

Abstract: Verjetno imamo ne glede na to, kje na svetu živimo, podobne želje, biti zdravi, srečni, zadovoljni, samostojni, sami odločati o svojem življenju. Prva in zadnja od teh želja sta hkrati tudi glavni skrbi medicine. S pomočjo medicine se bolezni zdravijo, trpljenje se lajša, in kolikor je to mogoče, kronične bolezni obvladujejo. Ob vsem tem se čedalje bolj spodbuja pacientova avtonomija. Vendar pa pri tem ne moremo govoriti o avtonomiji posameznika v času umiranja, saj zaenkrat v Republiki Sloveniji, posamezniku ni zagotovljena ustavna pravica, da bi odločal o trenutku in načinu svoje smrti. Take pravice ni moč zaslediti niti v mednarodnih dokumentih, čeprav mnogi tako pravico naslavljajo kot temeljno človekovo pravico. Evtanazija, beseda, ki izvira iz grščine, pomeni dobro, lahko smrt. Veliko zmede, ki spremlja sodobno razpravo o evtanaziji, je mogoče izslediti v nenatančni definiciji tega pojma. Dejansko še danes ne moremo govoriti o enotni definiciji pojmov evtanazija in pomoč pri samomoru, kar v javnosti velikokrat povzroča množične frustracije in mnoge dileme. Vseeno pa obstajajo države, ki so prešle te ogromne ovire, naredile gromozanski korak naprej in zakonsko uredile možnost prostovoljnega končanja življenja. V posledici epidemije ne preseneča niti dejstvo, da se je v zadnjem času v veliko državah začelo naglas razpravljati o teh možnostih in da so nekatere države, po vzoru drugih držav, celo prestopile ciljno črto in ta vprašanja zakonsko uredile. V okviru tega bo zanimivo spremljati, kakšen bo razvoj teorije in prakse ob morebitnih polemikah takšne ureditve. Dileme, ki spremljajo vprašanja o koncu življenja, še najbolj pa tista o prostovoljnem končanju življenja, so za družbo potrebne in nadvse pomembne. Skozi dileme se namreč izraža jedro problema prostovoljnega končanja življenja, ki ga lahko samo s skupnimi pogovori in produktivnimi strokovnimi razpravami razrešimo. Nujno je, da pri tako pomembnih vprašanjih poslušamo in slišimo vse strani teh vprašanj, kajti samo na ta način bo tudi družba sposobna razumeti kako in zakaj je tako težko priti do enoznačnega odgovora. Vsi si želimo svet brez bolezni in trpljenja, ampak tako pomembnih vprašanj kot sta evtanazija in pomoč pri samomoru, ne gre uzakoniti kar čez noč. Potrebno je veliko vloženega truda, volje, motivacije in dialogov. Stališče družbe v Sloveniji je bilo dalj časa nespremenjeno in močno zasidrano v ideji, da nam ljudem ni dana pravica, da odločamo o tem kdaj in kako bomo umrli, ampak je skoraj nujno, da pustimo življenju, da teče svojo pot. Vsaka morebitna razprava o možnosti legalizacije evtanazije in/ali pomoči pri samomoru je bila velikokrat že takoj zatrta, brez ustreznih rešitev in izboljšav za prihodnost. Vendar pa smo v zadnjem času tudi na tem področju naredili ogromen korak naprej in bili kot družba seznanjeni s prvim predlogom uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je pripravilo Združenje za dostojno starost - Srebrna nit. Pot do konca ne bo lahka, a zagotovo smo kot družba primorani, da k tem vprašanjem pristopimo odgovorno in z največjo mero nepristranskosti.
Keywords: prostovoljno končanje življenja, avtonomija, evtanazija, pomoč pri samomoru, Združenje za dostojno starost - Srebrna nit, Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 328; Downloads: 129
Full text (1,19 MB)

Abstract: Skozi diplomsko delo smo se posvetili analiziranju plač glede na izbrane demografske dejavnike, in sicer spol, starost in izobrazbo. Najprej smo skozi teorijo povzeli pojme, ki so vezani na plačo, nato pa smo na kratko preučili še vsak izbran demografski dejavnik. V empiričnem delu smo se osredotočili na primerjavo plačnih razlik, ki se dogajajo glede na izbrane demografske dejavnike. Tako smo ugotovili, da se v Sloveniji še vedno dogajajo plačne razlike med spoloma, saj imajo moški višje povprečne mesečne bruto plače kot ženske. Analiza plač glede na starostne skupine je pokazala, da starejši kot so zaposleni, višje povprečne mesečne bruto plače imajo, torej imajo tisti od 15 do 24 let glede na Statistični urad Republike Slovenije najnižje plače, starejši od 65 let pa najvišje. Višjo kot imajo zaposleni stopnjo izobrazbe, višja je tudi povprečna mesečna plača. Tako imajo tisti z osnovnošolsko izobrazbo in manj najnižje plače, tisti z višješolsko in visokošolsko izobrazbo pa imajo glede na Statistični urad Republike Slovenije najvišjo povprečno mesečno bruto plačo. S pomočjo ustreznih statističnih testov smo ugotovili, da so razlike v povprečnih mesečnih bruto plačah v Sloveniji statistično značilne glede na vse tri obravnavane demografske dejavnike.
Keywords: plača, demografski dejavniki, spol, starost, izobrazba
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 454; Downloads: 57
Full text (1,17 MB)

Abstract: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Keywords: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Published in DKUM: 29.10.2020; Views: 729; Downloads: 122
Full text (3,35 MB)

Abstract: Spolni napad na mladoletno osebo predstavlja eno izmed najbolj zavržnih dejanj, pri katerem se poseže v spolno nedotakljivost otrok. Inkriminacija spolnega napada na mladoletno osebo je pomemben del veljavnega spolnega kazenskega prava. Pomemben napredek v razvoju varovanja spolne integritete otrok je bil narejen šele v zadnjih 15. letih, ko so razvite države sprejele ustrezne zakone in novelirale že sprejete zakone na način, da so med drugim v ospredje postavile tudi varovanje spolne nedotakljivosti otrok oziroma mladoletnih oseb. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da bo varoval spolno integriteto osebe mlajše od 15 let, saj ta glede na svojo starost in zrelost sama naj ne bi bila zmožna razumetni pomena in posledic spolnosti. Spolna zloraba je definirana kot vsaka spolna interakcija brez volje žrtve, brez soglasja ali pa je storjena na agresiven, izkoriščevalen, manipulativen ali grozeč način. Zlasti otroci so lahke žrtve, katere je moč prepričati v neprimerna spolna ravnanja, saj storilci kaznivih dejanj spolnega napada na mladoletnike uporabljajo različne tehnike podkupovanja in prigovarjanja žrtve. Sama inkriminacija spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, vsebovana v Kazenskem zakoniku temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah in pravnih aktih Evropske unije, katere zavezujejo države članice, da sprejmejo ustrezno zakonodajo, na podlagi katere bodo otroci varovani pred vsakim spolnim ravnanjem proti njihovi volji. Ker pa v zakonski okvir potencialnih žrtev kaznivega dejanja spadajo tako majhni otroci kakor tudi pubertetniki pred dopolnjenim 15. letom starosti, je zakonodajalec moral zakonsko urediti izjemo, ki ne predstavlja protipravnega ravanja v primeru spolnih ravnanj vrstnikov. Sama ureditev zakonodajalca je ponesrečena glede na samo zakonsko besedilo, saj je potrebno za izključitev protipravnosti ravnanja vrstnikov izpolniti dva zakonska pogoja, to sta sorazmerno starost ter zrelost. Prav zaradi absolutno določene starostne nesposobnosti odločanja o spolnem življenju, katero je zakonodajalec postavil na dopolnjeno 15. leto, se je s strani teoretikov vzbudila kritika neprimerne odločitve zakonodajalca, gledano na zakonsko določbo o kazenski odgovornosti, katero dosežejo posamezniki z dopolnjenim 14. letom starosti. Pri absolutno določeni starostni meji zakonodajalec v obzir ne vzame elementa zrelosti in telesne razvitosti, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili diskriminaciji na podlagi starosti. Sodna praksa slovenskih sodišč dosledno varuje načelo spolne samoodločbe posameznika, še posebej pa otrok, v kolikor do sodnega postopka sploh pride, saj je večina storilcev z žrtvijo v sorodnem razmerju, kar posledično pomeni, da veliko primerov zaradi strahu žrtve spolne zlorabe niti ne naznani.
Keywords: Otrok, mladostnik, zrelost, pedofilija, spolna nedotakljivost, primerljiva starost.
Published in DKUM: 25.08.2020; Views: 994; Downloads: 191
Full text (637,10 KB)

Abstract: Zaradi spremenjenih demografskih gibanj se v sodobni družbi spreminja odnos do starosti in starostnikov. Namen zaključnega dela je predstaviti odnos družbe do staranja, predvsem z vidika starizma in stereotipov ter raziskati, kakšen odnos ima naključno izbrana populacija do starosti in starostnikov. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena opisna metoda dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje odnosa do starosti in starostnikov je bil uporabljen strukturiran vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med naključno izbrano populacijo v Šentjurju pri Celju. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je odnos splošne populacije do starosti in starostnikov pozitiven, saj je povprečna vrednost znašala 124,6 od možnih 204 točk. Ugotovili pa smo tudi, da so najnižje število točk dosegli v starosti skupini 25 – 35 let, v kateri so ženske dosegle povprečno 115,4 točke in moški 111,6 točke. Da imajo s starejšimi dober odnos, se je strinjalo 60 % anketiranih, 58 % pa pozna primere negativnega odnosa do starejših. Diskusija in zaključek: Pomembno delo v prihodnje bi se moralo osredotočiti na osveščanje mladih, da bi razvili bolj pozitiven odnos do starosti in starostnikov. Spremeniti pa bi se moral tudi družben odnos do prikazovanja in obravnavanja starosti in starostnikov.
Keywords: staranje, starost, kakovostna starost, odnos do starosti, gibanje, gerontofobija, stereotipi.  
Published in DKUM: 02.03.2020; Views: 932; Downloads: 165
Full text (495,71 KB)