1. Model ocenjevanja in razvrščanja delovnih mest starejših zaposlenih glede na ergonomske okvire obremenitve sluhaAlbin Kotnik, 2024, master's thesis Abstract: Na trgu dela je prisotnih vedno več starejših zaposlenih, ki predstavljajo demografsko skupino, ki je še posebej občutljiva na težave s sluhom. Hrup na delovnem mestu predstavlja resen problem, saj lahko negativno vpliva na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Nepravilno prilagojena delovna mesta za starejše zaposlene predstavljajo ergonomsko tveganje, ki lahko vodi v dolgotrajne posledice za zaposlenega. Na trgu dela je vedno več starejših zaposlenih, ki imajo dokazano naglušnost zaradi različnih dejavnikov, kar dodatno vpliva na njihovo občutljivost povezano s hrupom. Organizacije in podjetja morajo biti iz tega vidika še posebej pozorna pri oblikovanju delovnih mest za starejše zaposlene.
Namen magistrskega dela je bil oblikovati model ocenjevanja delovnih mest iz vidika starejših zaposlenih, ki bo omogočil delodajalcem in strokovnjakom za ergonomijo v podjetjih boljše razumevanje in upoštevanje specifičnih potreb starejših zaposlenih pri oblikovanju delovnih mest. Proučili smo znanstveno in strokovno literaturo s področja starejših zaposlenih, hrupa na delovnem mestu, sluha in slušnih aparatov. S pomočjo ankete in meritev slušnih sposobnosti anketirancev smo analizirali podatke, upoštevajoč ergonomske dejavnike, kot so hrup, frekvenca zvoka, izpostavljenost hrupu, ter druge relevantne spremenljivke.
Rezultati magistrske naloge bodo lahko koristili tako delodajalcem, ter raziskovalcem na področju ergonomije in varnosti pri delu, saj bodo pripomogli k boljšemu razumevanju in razvoju prilagojenih delovnih mest za starejše zaposlene ter izboljšali kakovost življenja in delovno učinkovitost zaposlenih.
Keywords: Hrup, sluh, starejši zaposleni, delovna mesta, podjetje
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (2,60 MB) |
2. Vpliv novih tehnologij na starejše zaposleneNataša Šušteršič, 2023, master's thesis Abstract: Živimo v času skokovitega razvoja novih tehnologij. Starost prebivalstva se povečuje, povečuje se tudi delež starejših delovno aktivnih. Razvoj novih tehnologij lahko predstavlja starejšim zaposlenim izziv ali pa nove možnosti. Magistrsko delo obravnava vpliv novih tehnologij na starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo razložili pojem starejši zaposleni in predstavili pomen novih tehnologij in njihov vpliv na delovna mesta. Opisali smo tudi interakcijo med ljudmi in novimi tehnologijami. Glavna cilja raziskave sta bila ugotoviti, kako nova tehnologija na delovnem mestu vpliva na starejše zaposlene, in kako starejši zaposleni dojemajo usposabljanje ter izobraževanje s področja uporabe novih tehnologij. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, s pomočjo katerih smo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši zaposleni soočajo z uporabo novih tehnologij, v kolikšni meri se starejši zaposleni udeležujejo izobraževanj glede na izobrazbo, ali se v večji meri usposabljanj in izobraževanj s področja uporabe novih tehnologij udeležujejo moški ali ženske ter ali starejši zaposleni menijo, da bi se lažje in bolje prilagodili vplivu novih tehnologij, če bi delodajalec prilagodil delovne procese. Ugotovili smo, da imajo nove tehnologije pozitiven vpliv na starejše zaposlene ter da imajo starejši zaposleni dovolj spretnosti in znanj za njihovo uporabo. Nove tehnologije starejšim zaposlenim ne predstavljajo težav niti stresa. Z vidika udeležbe usposabljanj in izobraževanj s področja novih tehnologij glede na spol ugotavljamo, da razlik ni. Starejši zaposleni občutijo vrzel na področju prilagajanja delovnih procesov s strani delodajalcev.
Keywords: nove tehnologije, starejši zaposleni
Published in DKUM: 18.03.2024; Views: 310; Downloads: 65
Full text (1,39 MB) |
3. Vplivi medgeneracijskega sodelovanja na starejše zaposleneKatja Pintarič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V delovnem okolju se vedno pogosteje srečujemo s sodelovanjem med različnimi generacijami. Starejši zaposleni želijo ostati v organizacijah, vedno več pa je mlajših zaposlenih, ki si želijo vstopiti na trg dela. Da lahko različne generacije delujejo sinergično, je potrebna vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja. Medgeneracijsko sodelovanje omogoča izmenjavo znanj, vzpostavitev empatije na delovnem mestu in neposredno vpliva na počutje in zdravje starejših zaposlenih v organizaciji. Pogoj za vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja je zavedanje njegovega pomena in doprinesa organizaciji.
Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki je obsegal 13 vprašanj, ki so se nanašala na medosebne odnose med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi, diskriminacijo na delovnem mestu in pogled na medgeneracijsko sodelovanje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskovali, kako prenašanje znanja med generacijami vpliva na uspešnost starejših zaposlenih, ali diskriminacija na delovnem mestu vpliva na zdravje in medosebne odnose starejših in mlajših zaposlenih in ali mlajši zaposleni spoštujejo starejše in se zavedajo, da jim izmenjava znanj omogoča večjo uspešnost na delovnem mestu.
Z raziskavo smo ugotovili, da se starejši zaposleni počutijo spoštovane na delovnem mestu in se zavedajo, da so pomemben del organizacije. Mlajši zaposleni vidijo starejše zaposlene kot vir znanja, ki ga starejši radi delijo z njimi. Zavedajo se, da njihov medosebni odnos vpliva na počutje in zdravje starejših ter neposredno na njihovo kakovost in uspešnost dela. Medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah pripomore k zmanjšanju ali odstranitvi stereotipov in starostne diskriminacije med zaposlenimi.
Keywords: medgeneracijsko sodelovanje, starejši zaposleni, zaposleni, staranje
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 785; Downloads: 239
Full text (876,62 KB) |
4. Motivacija starejših zaposlenih in vpliv istega na zadovoljstvo pri delu ter na poslovno organizacijoAnamarija Krčmar, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo »Motivacija starejših zaposlenih in vpliv istega na zadovoljstvo pri delu ter na poslovno organizacijo« je pisano z namenom ugotavljanja spodbud, ki motivirajo skupine starejših zaposlenih, kako to deluje na njihovo zadovoljstvo pri delu in kakšen vpliv ima motivirani in zadovoljni starejši delavec na poslovno organizacijo.
Delo je razdeljeno na teoretičen pregled, ki ga opredeljujejo ključni pojmi in številne primerjave raziskav iz istih ali podobnih področij različnih avtorjev in strokovnjakov, ter na empiričen del, v katerem se nahaja empirična raziskava.
Empiričen del raziskave je bil izvajan s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga izvedli na področju Hrvaške in je zajemal 200 oseb starih nad 45 let v delovnem razmerju oziroma pri končnih rezultatih so kot reprezentativni vzorec upoštevani tisti, ki so sodili v skupino starejših zaposlenih.
S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da skupino starejših zaposlenih najbolj spodbujajo notranji dejavniki, dokler motiviranost in delovno okolje vplivata na njihovo večje zadovoljstvo in uspešnost pri delu. Njihovo intelektualno bogastvo, znanje in izkušnje, ki so jih pridobili z leti, so razlog zaradi katerega se številne poslovne organizacije odločajo, da zadržijo starejše zaposlene na delovnem mestu, da bi ti prenašali znanje na mlajše generacije in v sinergiji različnih starostnih ekip prispevali k uspešnosti poslovnih organizacij.
Keywords: Motivacija, zadovoljstvo pri delu, starejši zaposleni, skupina starejših zaposlenih, poslovna organizacija.
Published in DKUM: 11.04.2022; Views: 1071; Downloads: 170
Full text (2,21 MB) |
5. Ravnanje s starejšimi zaposlenimiDiana Šarh, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo temelji na temi o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in o pristopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega poudarjanja problema staranja prebivalstva, ki se ga še marsikdo ne zaveda. Pomembno je, da se že kot posamezniki in družba začnemo zavedati problema staranja prebivalstva in s tem spremenimo pogled na staranje, kar pa bo pripomoglo k boljši družbi in sprejetju pomembnih ukrepov, brez katerih v prihodnosti družba in gospodarstvo ne bosta mogla delovati.
Problem staranja prebivalstva predstavlja vse večje izzive, tako za posameznike in celotno družbo, kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja podjetja, se problema že zavedajo in vpeljujejo programe za ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Medtem, ko se manjša podjetja, v katerih pogosto nimajo formiranega oddelka za ravnanje s človeškimi viri, problema še ne zavedajo. V prihodnosti se bo začelo upokojevati vse več ljudi, ki se daj predstavljajo večji del delovne sile, hkrati pa bo skupaj z njihovo upokojitvijo iz podjetja odšlo tudi neprecenljivo znanje in izkušnje, ki so si jih zaposleni nabrali skozi leta dela v različnih organizacijah. Podjetja bodo tako izgubila visoko kvalificiran kader, ki ga mlajši zaposleni ne bodo mogli zlahka nadomestiti, zato je pomembno, da že danes začnejo vlagati v starajoče se zaposlene in s tem podaljševati njihovo delovno aktivnost.
V sklopu managementa človeških virov se je razvilo ravnanje s starejšimi zaposlenimi, kot posebne skupine zaposlenih, za katero so podjetja začela uvajati določene ukrepe z namenom vzdrževanja delovne sposobnosti in ostajanja na delovnem mestu dlje, namesto predčasnega upokojevanja. V to skupino po ZDR uvrščamo zaposlene, starejše od 55 let, ki so praviloma upravičeni še do nekaterih drugih ugodnosti, ki jih določa zakonodaja. Pogled na starejše zaposlene se razlikuje od posameznika do posameznika in podjetja do podjetja. Nekatera podjetja se zavedajo koristi starejših zaposlenih, ki jih le ti prinašajo za podjetje, medtem, ko imajo druga podjetja negativne percepcije glede zaposlovanja starejših in se zato temu bolj kot ne izogibajo in zaposlujejo pretežno mlajše zaposlene, ali pa celo določijo zgornjo zaposlitveno mejo.
Pomembno je, da na delovnem mestu uvedemo določene ukrepe, namenjene starejšim zaposlenim, zato da bodo lahko še naprej ohranjali boljšo delovno produktivnost in ohranjali zdravje na delovnem mestu vse do svoje upokojitve. Med ukrepi izpostavljamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja, katere omogočajo, da se znanje in izkušnje starejših zaposlenih prenesejo tudi na mlajše generacije. Med ukrepe lahko štejemo tudi različne prilagoditve delovnega mesta starejšim, varovanje in promocijo zdravja zaposlenih, motiviranje zaposlenih ter možnosti razvoja in izobraževanja.
V drugem, aplikativnem delu smo preučili model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, po posameznih aktivnostih, ki jih podjetja lahko izvajajo v sklopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Najprej smo preučili, kakšne pristope izvaja podjetje v sklopu managementa človeških virov. Nato pa smo se navezali na posamezne aktivnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi. To so zaposlovanje starejših zaposlenih, varnost in zdravje na delovnem mestu, ureditev delovnega okolje in prilagoditve delovnega mesta starejšim zaposlenim, izobraževanje in usposabljanje, prilagoditve delovnega časa, motiviranje starejših zaposlenih, prenos znanja na mlajše zaposlene, ocenjevanje uspešnosti ter na koncu še druge ugodnosti, ki jih v podjetju uživajo starejši zaposleni. Podjetje se zaveda pomembnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vendar še za to nima posebej izoblikovanih pristopov.
Keywords: management človeških virov, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, prilagoditve delovnega mesta, delovna sposobnost
Published in DKUM: 21.03.2022; Views: 2090; Downloads: 269
Full text (759,53 KB) |
6. Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju xAlma Salkić, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava zdravje starejših zaposlenih, ki delajo po principu štirih izmen v livarskem podjetju x. Delo v livarskem podjetju, na funkciji livarja, je že samo po sebi zahtevno zaradi velikih fizičnih naporov, izpostavljenosti visokim temperaturam, hrupu ipd. Dodatno delo otežuje tudi princip dela na štiri izmene. Splošno znano je, da se s staranjem človeka zmanjšujejo njegove psihofizične sposobnosti za delo.
Magistrsko delo Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu spoznamo pojme štirih izmen, indeksa delovne zmožnosti, stresa, nočnega dela, zdravja zaposlenih in posebej izpostavimo vse pojme v povezavi s starejšimi zaposlenimi. V empiričnem delu pa analiziramo rezultate anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene v livarskem podjetju x. Rezultate analiziramo s statističnim orodjem SPSS. Zanima nas primerjava mlajših in starejših delavcev v povezavi s številom bolniških odsotnosti, rezultati indeksa delovne zmožnosti, stresom in spanjem. Ugotoviti želimo, ali obstajajo statistične razlike med tema dvema skupinama z namenom, da ozavestimo morebitno problematiko starejših zaposlenih v livarskem podjetju x. Zastavimo si šest raziskovalnih hipotez, za njihovo testiranje pa uporabimo metode t-test (independent samples t-test), Hi-kvadrat test in metodo Spearmanovega koeficienta. Starejše zaposlene v magistrskem delu definiramo kot starejše kot 41 let. Delež takih v livarskem podjetju x je 29 %. Zgolj 7 % starejših je svojo delovno zmožnost ocenilo z »najboljša delovna zmožnost«, kar je v primerjavi z mlajšimi znatno manjše, saj je ta odgovor izbralo kar 53 % mladih. Prav tako so starejši zaposleni bistveno bolj bolni kot mlajši zaposleni. Brez bolezni je kar 76 % mladih, medtem ko ugotavljamo, da ima kar 53 % starejših več kot eno bolezen (dve, tri ali več bolezni). Starejši zaposleni so tudi več bolniško odsotni (polovica jih izbere odgovor »10–24 dni« na leto, mladi v večini (47 %) izberejo odgovor »nič«). Zanimiva ugotovitev je, da ni statističnih razlik med povezavo starosti zaposlenega in količino stresa na delovnem mestu. Enako ne ugotovimo statističnih razlik pri količini spanja po končanem delu zaposlenega v povezavi s starostjo.
Ugotovimo, da se starejši zaposleni v večini soočajo z dodatnimi težavami v delovnem okolju, ki jih prinaša proces staranja. Pomembno je, da v organizaciji prepoznamo te težave in iščemo možnosti za izboljšave pri delu s starejšimi. Na podlagi dobljenih rezultatov anketnega vprašalnika v empiričnem delu magistrskega dela predlagamo ukrepe za lažje obvladovanje stresa, bolj kakovostno spanje, manjše število bolniških odsotnosti ter izboljšanje indeksa delovne zmožnosti pri starejših zaposlenih. Verjamemo, da na tak način v podjetju ne investirajo zgolj v zaposlene, pač pa tudi v večjo produktivnost in v dvig konkurenčnosti.
Keywords: štiri izmensko delo, starejši zaposleni, indeks delovne zmožnosti, nočno delo, vpliv izmenskega dela na zdravje
Published in DKUM: 09.11.2020; Views: 955; Downloads: 152
Full text (1,72 MB) |
7. Primerjalna analiza vidikov ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v slovenijiAnja Vidmar, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se osredotočamo na problematiko staranja delovne sile in organizacijske izzive, ki narekujejo sistematičen in celovit pristop k učinkovitemu ravnanju s starejšimi zaposlenimi. Podrobneje smo preučili rezultate primerjalne analize ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji in ugotovili, da se ključne spremembe v dojemanju starejšega zaposlenega kažejo predvsem v večjemu strinjanju s preučevanimi lastnostmi, ki naj bi veljale za starejše delavce.Podjetja po šestih letih starejšim še vedno pripisujejo veliko delovnih izkušenj, pripadnost in lojalnost delodajalcu ter strokovno znanje. Leta 2014 je bila med štirimi, v povprečju najvišje ocenjenimi lastnostmi tudi »imajo modrost in razum«, danes pa podjetja kot četrto najznačilnejšo lastnost starejših navajajo čut za pripadnost delu. Po drugi strani pa je zaznati bolj ali manj konsistenten vzorec negativnih prepričanj o starejših zaposlenih. Podjetja starejšim zaposlenim še vedno pripisujejo slabo znanje znanja tujega jezika, nizko motiviranost, nizko produktivnost ter pomanjkanje inovativnosti pri spopadanju s težavo. Velika podjetja v Sloveniji se po šestih letih dokazano bolj zavedajo pomembnosti izvajanja prostovoljnih ukrepov, pri čemer pogosteje izvajajo ukrepe vezane na upravljanje z zdravjem na delovnem mestu, izobraževanje in usposabljanje ter kulturo in odnos v podjetju. Napovedi o načrtovanju ukrepov, ki jih organizacije trenutno ne izvajajo, so optimistične in kažejo napredek velikih podjetij v prilagajanju na spremembe. Kljub optimistični napovedi, menimo, da morajo delodajalci in mlajši zaposleni videti širšo vlogo starejših v organizaciji in se bolj zavedati njihovih veščin in sposobnosti, predvsem pa mora družba fokus raziskovanja s starostnih izgub preusmeriti na pozitivne vidike staranja. Prevrednotenje odnosa do starejših zaposlenih in povečanje delovne aktivnosti starejših bo mogoče le ob tesnem medgeneracijskem sodelovanju.
Keywords: starejši zaposleni, starostna diskriminacija, lastnosti starejših, menedžment starosti, ukrepi
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 1568; Downloads: 341
Full text (2,09 MB) |
8. Model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju xTea Repotočnik, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Čas v katerem živimo, je čas velikih družbenih sprememb, ki so posledica več dejavnikov. Proces staranja prebivalstva občutno vpliva na odnose med generacijami. Zato je smiselno, da so podjetja pripravljena na staranje delovne sile danes, kot tudi na staranje delovne sile v prihodnje. V okviru tega je potrebno med drugim spodbujati komunikacijo in medsebojno sodelovanje med generacijami.
Zavedati se moramo, da je management človeških virov pomemben del vsakega podjetja. In ključnega pomena je, da je ta segment v podjetju dobro urejen. Že dolgo velja, da so srce vsakega podjetja zaposleni, zato je pomembno, kako z njimi ravnamo, da jim zagotavljamo vse ustrezne pogoje, ki vplivajo na njihovo motiviranost za delo in pripadnost podjetju. To pa lahko zagotovimo le z dobro organiziranim managementom človeških virov.
Ljudje se staramo, zato je za ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju zelo pomembno delovanje strateškega management človeških virov in managementa človeških virov. Če je sta oba uspešna in učinkovita, lahko podjetje bolje ravna z ljudmi, ki se starajo. Pri staranju se potrebe in zahteve zaposlenih spreminjajo, zato mora biti tudi management človeških virov zelo prilagodljiv.
Bolj kot prilagajamo delovno okolje starejšim zaposlenim, boljše je počutje starejših na delovnem mestu, manj je odsotnosti z dela, delo pa je bolje opravljeno. Delodajalci lahko na starejše zaposlene vplivajo z uvedbo različnih olajšav in prilagoditev. V splošnem poznamo model za ravnanje s starejšimi zaposlenimi, ki vsebuje pet ključnih vsebinskih področij, kjer vsako področje predstavlja ukrepe, ki pripomorejo k razvoju ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Splošni model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetjih je sestavljen iz prilagoditev delovnega okolja starejšim, kjer so zajeti ukrepi, kot so ergonomija delovnega mesta, delovni čas, prilagoditev delovnih pogojev in prerazporejanje. Druga skupina se nanaša na promocijo in varovanje zdravja, zajema pa ukrepe za promocijo zdravja, zdravo prehrano, vpliv stresa na zdravje, zdravstvene preglede in druga svetovanja ter aktivno staranje. V tretji skupini model zajema zaposlovanje starejših, ukrepi pa se nanašajo na pred-upokojitvene programe, fleksibilne oblike zaposlovanja, medgeneracijsko sodelovanje, pravno varstvo starejših ter diskriminacijo. Četrta skupina je zavzetost in vključenost ter zajema ukrepe, ki so povezani s prenosom znanja, kariernim razvojem, mentorstvom in delovno sposobnostjo. Zadnja, peta skupina v modelu so dodatne ugodnosti za motivacijo starejših zaposlenih. Ta skupina vključuje ukrepe, ki se nanašajo na izobraževanja in usposabljanja ter na dejavnosti pri partnerjih podjetja.
Keywords: management človeških virov, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 1283; Downloads: 244
Full text (1,86 MB) |
9. Problematika zaposlovanja starejših ljudiIgor Djurić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Staranje prebivalstva je nadvse aktualen problem, predvsem v državah, kjer se povečuje delež starega prebivalstva v celotnem prebivalstvu. Staranje prebivalstva je posledica podaljšanja pričakovanega trajanja življenja, nizke stopnje rodnosti in migracij. V diplomskem delu želimo predstaviti, kakšna je politika zaposlovanja starejših v slovenskih podjetjih in s katerimi težavami se pri tem srečujejo tako starejše osebe kot tudi delodajalci. V ta namen smo izvedli raziskavo, in sicer med starejšimi zaposlenimi in med delodajalci oziroma srednje velikimi podjetji SV dela Slovenije. Izkazalo se je, da se delodajalci zavedajo kvalitet, ki jih imajo starejši zaposleni, vendar pa zaradi zakonodaje na omenjenem področju ne zaposlujejo radi starejših delavcev, za že zaposlene v podjetju pa poskrbijo na različne načine. Večkrat jim pomagajo pri pridobivanju dokumentacije, s katero izkazujejo pogoje za zaposlitev, prav tako jih, kolikor je to možno, razporedijo na manj (predvsem fizično) zahtevna delovna mesta. Njihovo zanje pa največkrat uporabijo v timih z mlajšimi zaposlenimi ali pa sprejemajo njihove ideje. Po drugi strani se tudi starejši zaposleni zavedajo svojih vrlin, predvsem znanja, ki ga imajo, pa tudi lojalnosti podjetju. Kljub temu se zaradi neobvladovanja tehnologije, slabše mobilnosti ali nižje stopnje izobrazbe v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi počutijo v manjvrednem položaju.
Keywords: starejši zaposleni, starost, zakon, lojalnost, upokojitev
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 1161; Downloads: 257
Full text (1,55 MB) |
10. Metodološki pristop pri preoblikovanju delovnega mesta starejšega zaposlenega v podjetju Dom-TitanTeja Gužvić, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu se posvečamo problematiki staranja prebivalstva in s tem povezanim vedno večjim številom starejših zaposlenih, starih 55 let in več. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo želeli dokazati, da preoblikovanje dela in delovnega mesta omogoča starejšim zaposlenim manj bolečin pri delu, da prerazporejanje starejših zaposlenih na druga delovna mesta omogoča lažje opravljanje dela in da starejši zaposleni podjetju ne predstavljajo bremena, temveč korist zaradi dolgoletnih izkušenj in znanj, ki jih lahko prenašajo na mlajše zaposlene in jih s tem učijo. Pri oblikovanju teoretičnega dela diplomskega dela smo si pomagali z domačo in tujo literaturo, medtem ko smo za oblikovanje raziskovalnega dela uporabili metodo osebnega anketiranja starejših zaposlenih (starih od 55 do 62 let). Raziskavo smo opravili v podjetju Dom-Titan.
Keywords: Staranje, Starejši zaposleni, Vplivi staranja, Ergonomija, Promocija zdravja
Published in DKUM: 17.01.2019; Views: 1172; Downloads: 173
Full text (2,68 MB) |
