2.
NAKUPNO VEDENJE STAREJŠIH S POUDARKOM NA NAKUPOVALNIH SREDIŠČIHNataša Žnuderl, 2013, master's thesis
Abstract: Temo, ki jo obravnavamo v tem magistrskem delu, smo izbrali zato, ker je na osnovi statističnih podatkov in projekcij za svet, Evropo in tudi za Slovenijo pričakovati intenzivno staranje prebivalstva. Staranje prebivalstva ne pomeni le demografskega problema, ampak tudi ekonomskega. In ker sem zaposlena v marketingu nakupovalnega središča, me zanima, kako se bodo morala nakupovalna središča v naslednjih desetletjih prilagoditi in spremeniti, če bodo želela uspešno zadovoljevati potrebe njihovih ciljnih skupin - v tem primeru starejših. Vodstvo nakupovalnih središč se mora zavedati, da bodo (če že niso) starejši v prihodnosti ena izmed njihovih glavnih ciljnih skupin, saj je starejših številčno vedno več, prav tako pa je njihova kupna moč zelo pomembna. Da lahko opredelimo nekaj predlogov za razvoj nakupovalnih središč v Podravju v prihodnosti, je pomembno, da vemo, kakšne so demografske značilnosti starejših v Podravju in kakšne so njihove nakupne navade. Med starejšimi, starimi 55 let in več iz Podravja smo izvedli raziskavo, ki smo jo analizirali in na njeni osnovi potrdili ali zavrnili zastavljene hipoteze, ki se večinoma nanašajo na ugotavljanje statistično pomembnih razlik med različnimi dejavniki, nekatere pa se nanašajo na ugotavljanje statistične povezanosti med dejavniki. Če povzamemo nekaj najpomembnejših ugotovitev, lahko povemo, da so med moškimi in ženskami statistično pomembne razlike pri ocenjevanju pomembnosti dejavnikov nakupovanja v nakupovalnih središčih, prav tako smo ugotovili, da je izobrazba statistično povezana s pogostostjo nakupovanja v nakupovalnih središčih, da je stan starejših statistično povezan z vrsto nakupljenih izdelkov glede na lokacijo in tip prodajaln, prav tako smo ugotovili, da so med starejšimi z različnimi prostočasnimi aktivnostmi statistično pomembne razlike v zadovoljstvu z dejavniki nakupovanja v nakupovalnih središčih, starost starejših je statistično povezana z ocenjevanjem pomembnosti socialnih (in drugih) vidikov nakupovanja ter da so med starejšimi z različnimi dohodki, ki so v zadnjem letu nakupovali v nakupovalnih središlih, statistično pomembne razlike v zadovoljstvu z dejavniki nakupa. Če strnemo vse zapisano, lahko rečemo, da smo ugotovili, da se starejši iz Podravja ne razlikujejo veliko od starejših v Sloveniji, za katere so dostopni statistični podatki.
Keywords: STAREJŠI, PORABNIKI, STARANJE PREBIVALSTVA, NAKUPOVANJE, NAKUPNO VEDENJE, NAKUPOVALNA SREDIŠČA, TIPI PRODAJALN, DEJAVNIKI NAKUPOVANJA, POMEMBNOST, ZADOVOLJSTVO
Published in DKUM: 06.12.2013; Views: 2089; Downloads: 283
Full text (3,45 MB)
