| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Dejavniki cestno prometne varnosti z analizo varnosti v Sloveniji : diplomsko delo
Renata Brulc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Cestni promet je neizogiben del našega vsakdanjika. Vsi se ga vsak dan udeležujemo in si brez njega ne moremo predstavljati življenja. V cestnem prometu sodelujemo kot različni udeleženci (kot pešci, kolesarji, vozniki, ...) in vsak izmed nas se mora zavedati svojih ravnanj v prometu in nevarnosti, ki mu pretijo. V diplomski nalogi smo opredelili ključne dejavnike varnosti v cestnem prometu, med katere spadajo človek, vozilo, okolje in prometna signalizacija. Poskušali smo opredeliti njihovo vlogo v prometni varnosti. V nadaljevanju naloge smo izpostavili in podrobneje predstavili izpostavljene in rizične skupine udeležencev v cestnem prometu, kot so invalidi, otroci in starejši ljudje, ter opredelili njihovo ogroženost v cestnem prometu. Proti koncu diplomske naloge smo se ukvarjali z raziskovanjem prometne varnosti v naši državi, za katerega lahko rečemo, da je najpomembnejši del te naloge. Predstavili smo statistiko prometnih nesreč v minulih letih ter opisali vzroke za nastanek najpogostejših prometnih nesreč v Sloveniji. Prišli smo do spoznanja, da se naša prometna varnost počasi izboljšuje, kljub temu pa smo navedli tudi nekaj predlogov za povečanje varnosti v prometu.
Keywords: prometna varnost, cestni promet, invalidi, otroci, mladostniki, starejši, Slovenija
Published: 03.09.2010; Views: 4467; Downloads: 754
.pdf Full text (1,06 MB)

2.
RAZLIKE V GIBALNI DEJAVNOSTI OTROK, STARIH OD 5 DO 11 LET
Brigita Aleš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave ugotavljali razlike v količini gibalne dejavnosti med otroki, starimi od pet do enajst let, ter razlike v gibalni dejavnosti med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 715 otrok, starih od 5 do 11 let, ki obiskujejo različne šole v severovzhodni Slovenije. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti otrok, o različnih oblikah gibalne dejavnosti otrok ter podatke o njihovem bivalnem okolju. Za ugotavljanje razlik v količini gibalne dejavnosti glede na starost in bivalno okolje smo uporabili analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi otroki v skupnem času, ki ga namenjajo gibalni dejavnosti ter v organizirani in neorganizirani obliki gibalne dejavnosti. Na vseh področjih so gibalno bolj dejavni starejši otroci, predvsem enajstletniki, ki so zmerno do visoko gibalno dejavni vsaj 60 minut na dan. Statistično pomembne razlike v gibalni dejavnosti obstajajo tudi med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Mestni devetletni otroci so od svojih predmestnih in podeželskih vrstnikov bolj gibalno dejavni v neorganiziranih dejavnostih, medtem ko so mestni desetletni in enajstletni otroci gibalno bolj dejavni v organiziranih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolj samostojni, lažje se angažirajo in sami odidejo na različne dejavnosti, medtem ko so mlajši odvisni od spremstva in posledično prostega časa svojih staršev.
Keywords: motorični razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, bivalno okolje, starejši otroci, mlajši adolescenti.
Published: 15.12.2010; Views: 1912; Downloads: 170
.pdf Full text (497,54 KB)

3.
ŠPORTNA DEJAVNOST IN ANTROPOMETRIJSKE RAZSEŽNOSTI OTROK
Danijela Muršec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali med skupinami različno športno dejavnih otrok, obstajajo razlike v antropometrijskih razsežnostih in kakšne te razlike so. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok (221 dečkov in 233 deklic), starih od 9 do 11 let. Otroci so v času opravljanja meritev obiskovali mestne, primestne in podeželske šole severovzhodne Slovenije. Športno dejavnost otrok smo preverjali s pomočjo pripravljenega anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili otroci sami. Na osnovi rezultatov smo otroke ločili po spolu in razdelili v skupine (nizko, srednje in zelo športno dejavni). Telesne mere otrok smo izmerili s pomočjo antropometričnega instrumentarija, za ugotavljanje sestave telesa pa je bil uporabljen analizator Maltron BF-907. Razlike v antropometrijskih razsežnostih med skupinami različno športno dejavnih otrok, smo izračunali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom, po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med skupinama srednje in zelo športno dejavnih dečkov v količini vode v telesu, brezmaščobne mase in količini maščevja v telesu, ki so v prid zelo športno dejavnim dečkom. Rezultati so pokazali tudi statistično značilne razlike v antropometričnih razsežnostih med skupinami različno športno dejavnih deklic. Statistično značilne razlike so se pojavile v telesni višini med skupinama nizko športno dejavnih in zelo športno dejavnih deklic, v prid slednjim, ter med skupinama srednje športno dejavnih in zelo športno dejavnih deklic, prav tako v prid zelo športno dejavnih deklic. V telesni teži, indeksu telesne mase ter obsegu trebuha, so nastale statistično značilne razlike med skupinama nizko športno dejavnih in zelo športno dejavnih deklic, ki so v prid nizko športno dejavnim deklicam. Dobljeni rezultati so potrdili, da med športno dejavnostjo in nekaterimi antropometričnimi razsežnostmi obstaja pozitivna povezava. Predpostaviti je mogoče, da primerno intenzivna in dovolj pogosta športna dejavnost spodbuja hitrejši telesni razvoj ter prispeva k zmanjšanju podkožnega maščevja.
Keywords: telesni razvoj, gibalna dejavnost, telesne izmere, starejši otroci
Published: 09.03.2011; Views: 1539; Downloads: 154
.pdf Full text (1,94 MB)

4.
GIBALNA OGROŽENOST OTROK STARIH DEVET, DESET IN ENAJST LET
Alja Bevc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti delež gibalno ogroženih otrok glede na spol, starost, šolo in bivalno okolje. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic ter 202 devetletnika, 217 desetletnikov in 211 enajstletnikov. Meritve so potekale na posameznih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Za oceno gibalnih sposobnosti otrok in njihove gibalne učinkovitosti smo uporabili sedem testov gibalnih sposobnosti, ki merijo koordinacijo gibanja celega telesa, hitrost izmeničnih gibov, gibljivost, splošno vzdržljivost, ravnotežje, repetativno in eksplozivno moč. Razlike v gibalni učinkovitosti med devetletnimi, desetletnimi in enajstletnimi otroci smo ugotavljali s pomočjo analize variance (ANOVA). Nastale razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Sheffe. Statistično značilnost razlik smo pri omenjenem preizkusu ugotavljali na ravni tveganja p≤0.05. Rezultati kažejo, da se tako dečki kot deklice glede na starost razlikujejo med seboj v skupno petih od sedmih testov gibalne učinkovitosti. Razlike so se pojavile pri testih, ki merijo hitrost izmeničnih gibov, ravnotežje, splošno vzdržljivost, repetativno in eksplozivno moč. Gibalna učinkovitost se s starostjo povečuje, saj so pri vseh testih gibalnih sposobnosti najslabše rezultate dosegli devetletni, najboljše pa enajstletni učenci. Primerjava deležev gibalne ogroženosti je pokazala najvišje deleže pri devetletnih učencih, pri deklicah je pri tej starosti delež za kar 10 odstotkov višji kot pri dečkih, v drugih starostnih skupinah pa ni večjih razlik med spoloma. Celoten delež gibalno ogroženih otrok dosega kar 18 odstotkov, kar opozarja na precej resno stanje na tem področju. S primerjavo šol glede na bivalno okolje so rezultati pokazali še vedno obstoječe razlike med podeželjem in mestom, saj se najvišji delež gibalno ogroženih učencev pojavlja na podeželskih šolah in se bistveno razlikuje od mestnih šol, večjih razlik med primestjem in mestom pa ni zaznati.
Keywords: motorični razvoj, motorične sposobnosti, gibalna učinkovitost, gibalna dejavnost, starejši otroci
Published: 09.05.2011; Views: 1743; Downloads: 110
.pdf Full text (985,64 KB)

5.
Druženje generacij ob branju
Ksenja Karlo, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Druženje generacij ob branju je bil povezati različne generacije ob branju kakovostne mladinske literature. Želeli smo, da se starejši (stanovalci doma starejših občanov) in otroci (3–6 let) na bralnih dogodkih povežejo, si izmenjajo izkušnje, znanja, spoznavajo sebe, gradijo svoj osebnostni razvoj ter spoštovanje do drugih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko povzeli teorijo slikanice in književnih vrst, ki smo jih v okviru praktičnega dela brali na bralnih dogodkih in jih povezali s konkretnimi primeri. V praktičnem delu smo uporabili in analizirali naslednje slikanice: Klemenčič, L., Kako je Evropa dobila ime; Grimm, J. in Grimm, W., Trnuljčica; Grimm, J. in Grimm, W., Rdeča kapica; Peroci, E., Moj dežnik je lahko balon; Peroci, E., Muca copatarica; Pergar, S., Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana in Bale, N., Rdeči balon. Ob vsaki analizi sta tudi fotografija in opis bralnega dogodka v knjižnici Doma starejših občanov Gornja Radgona. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili z evalvacijo izvedenih bralnih dogodkov.
Keywords: branje, slikanice, otroci, starejši, pismenost, medgeneracijsko povezovanje
Published: 28.01.2020; Views: 216; Downloads: 39
.pdf Full text (1,28 MB)

6.
Pregled literature o nasilju odraslih otrok nad starši in nasilju nad starejšimi
Monika Klun, Danijela Frangež, 2019, review article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je narediti pregled literature s področja nasilja odraslih otrok nad starši, ki se v objavah prepleta z nasiljem nad starejšimi, ugotoviti, ali je mogoče govoriti o dveh različnih vrstah nasilja med družinskimi člani (tj. nasilju (mladoletnih) otrok nad starši in nasilju nad starejšimi), in razpravljati o značilnostih ter vsebinskih vrzelih na področju nasilja odraslih otrok nad starši. Metode: V prispevku so predstavljene ugotovitve sistematičnega pregleda literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: COBIB, Web of Science, Sage, SpringerLink, Taylor and Francis online, Routledge in Proquest Central. Baza COBIB je bila pregledana z metodo PRISMA. Ugotovitve: Področje nasilja odraslih otrok nad starši je eno izmed najmanj raziskanih področij nasilja med družinskimi člani. Ugotovitve omenjene tematike so zasenčene predvsem z objavami s področja nasilja nad starejšimi. Nasilje odraslih otrok nad starši je raziskano predvsem s kriminološkega in psihološkega vidika, nekaj pa je tudi objav, ki obravnavajo vprašanje družbenih stališč o nasilju odraslih otrok nad starši skozi opredeljevanje intenzivnosti nasilja (hujša, srednja, lažja). Manj pogoste so predvsem raziskave, ki bi obravnavale družbene stereotipe in kriminalistične vidike tovrstne problematike. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov preprečevanja in interveniranja v primerih nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje nasilje nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bo obravnavala zgolj nasilje odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Keywords: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, nasilje nad starši
Published: 07.04.2020; Views: 118; Downloads: 10
URL Link to full text
This document has many files! More...

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica