Search the digital library catalog

Abstract: Slovenija je gozdnata dežela, saj gozdovi poraščajo dobro polovico države, hkrati pa jo odlikuje nadvse pestra narava. Gozdovi izstopajo po visoki biodiverziteti, pri čemer so ptice med bolj opaznimi skupinami živali – z njimi se srečujemo na vsakem koraku. V raziskavi sem leta 2024 popisovala prisotnost najmanjše evropske sove, malega skovika (Glaucidium passerinum), na območju zavarovanega območja (SPA - special protection area) Pohorje. Vrsta je na seznamu Dodatka 1 Direktive o pticah in je opredeljena kot kvalifikacijska vrsta za SPA Pohorje (SI5000006). V raziskavi sem ugotavljala vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na prisotnost malega skovika v gozdovih Pohorja. Poleg tega sem svoje podatke popisa primerjala s podatki iz leta 2015. Na več lokacijah sem v popoldanskem času predvajala posnetek oglašanja malega skovika in beležila njegov odziv. Prav tako sem merila temperaturo v času popisa in prisotnost starega drevja. Povprečna temperatura v paritvenem obdobju spomladi se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 1,77 °C. Popisne točke sem izbirala večinoma v smrekovo-bukovem gozdu in na gozdnem robu. Stari listavci, ki so primeren habitat za gnezdenje malega skovika, so prevladovali na okoli 50 % popisnega območja. Število malega skovika se v primerjavi z letom 2015 ni bistveno spremenilo. Ugotovila sem, da višje temperature v letu 2024 niso pomembno vplivale na prisotnost vrste, hkrati pa je gozd v veliki meri dobro ohranjen in primeren habitat za malega skovika.
Keywords: razširjenost, sova, populacijska variabilnost, klimatske spremembe, starejši gozdni sestoji, odmrlo drevje, Slovenija
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,21 MB)

Abstract: Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) je močno vplival na sodobno družbo, pri čemer so starejši odrasli pogosto manj digitalno pismeni, zlasti v Sloveniji. Razumevanje njihove motivacije za vključitev v izobraževanje o IKT je ključno, saj vključuje čustvene in psihosocialne dejavnike. Raziskave so pokazale, da notranja motivacija, praktične koristi, socialna interakcija, podpora, prilagodljivost in samozavest vplivajo na motivacijo starejših odraslih za učenje o IKT. Kljub tem ugotovitvam so raziskave pogosto omejene na majhne in specifične vzorce, kar vpliva na splošnost ugotovitev. Da bi naslovili raziskovalno vrzel, smo izvedli kvantitativno raziskavo med starejšimi odraslimi v Sloveniji. Raziskava temelji na predlaganem teoretičnem modelu, ki je bil empirično preverjen in združuje ključne čustvene, psihosocialne ter kognitivne dejavnike. Ta model omogoča vpogled v motivacijo starejših odraslih, kar je pomembno za razvoj učinkovitih izobraževalnih programov. Rezultati raziskave kažejo, da je intelektualna radovednost, opredeljena kot želja po novih spoznanjih in kognitivni stimulaciji, ključna za spodbujanje starejših odraslih k vključitvi v izobraževalne programe. Model omogoča boljše razumevanje motivacije starejših odraslih za udeležbo na tečajih o IKT.
Keywords: informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), starejši odrasli, motivacija, tečaji, vseživljenjsko učenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.09.2024; Views: 0; Downloads: 51
Full text (721,97 KB)

Abstract: Živimo v času skokovitega razvoja novih tehnologij. Starost prebivalstva se povečuje, povečuje se tudi delež starejših delovno aktivnih. Razvoj novih tehnologij lahko predstavlja starejšim zaposlenim izziv ali pa nove možnosti. Magistrsko delo obravnava vpliv novih tehnologij na starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo razložili pojem starejši zaposleni in predstavili pomen novih tehnologij in njihov vpliv na delovna mesta. Opisali smo tudi interakcijo med ljudmi in novimi tehnologijami. Glavna cilja raziskave sta bila ugotoviti, kako nova tehnologija na delovnem mestu vpliva na starejše zaposlene, in kako starejši zaposleni dojemajo usposabljanje ter izobraževanje s področja uporabe novih tehnologij. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, s pomočjo katerih smo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši zaposleni soočajo z uporabo novih tehnologij, v kolikšni meri se starejši zaposleni udeležujejo izobraževanj glede na izobrazbo, ali se v večji meri usposabljanj in izobraževanj s področja uporabe novih tehnologij udeležujejo moški ali ženske ter ali starejši zaposleni menijo, da bi se lažje in bolje prilagodili vplivu novih tehnologij, če bi delodajalec prilagodil delovne procese. Ugotovili smo, da imajo nove tehnologije pozitiven vpliv na starejše zaposlene ter da imajo starejši zaposleni dovolj spretnosti in znanj za njihovo uporabo. Nove tehnologije starejšim zaposlenim ne predstavljajo težav niti stresa. Z vidika udeležbe usposabljanj in izobraževanj s področja novih tehnologij glede na spol ugotavljamo, da razlik ni. Starejši zaposleni občutijo vrzel na področju prilagajanja delovnih procesov s strani delodajalcev.
Keywords: nove tehnologije, starejši zaposleni
Published in DKUM: 18.03.2024; Views: 310; Downloads: 65
Full text (1,39 MB)

Abstract: V današnjem svetu je vse več nove tehnologije, katero uporabljamo vsi, mladi in stari. Za starejšo populacijo je današnja tehnologija ter uporaba pametnih naprav precej nova stvar. Zaradi hitrega razvijanja naprav je pomembno redno izobraževanje ter učenje. Uporaba pametnih naprav se med starejšo populacijo vse bolj povečuje, saj tehnologija izboljšuje kakovost njihovega življenja ter zagotavlja varnost in udobje. Pametne naprave starejšim v domovih za starejše pomagajo, da ostanejo povezani z zunanjim svetom, hitreje prejemajo novice in obvestila, najbolj pomembno pa je, da lahko vsakodnevno komunicirajo s svojo družino in prijatelji. Te naprave lahko tudi pripomorejo k varnosti starejših. Nepravilna uporaba pametnih naprav pa lahko privede do veliko groženj (kot so kibernetski napadi, kraja podatkov, prestrezanje v naprave idr.), za katere nekateri starostniki sploh ne vedo, da obstajajo. Zato je med uporabo pametnih naprav potrebna previdnost. Pomembno pa je tudi, da se starejši pred uporabo pametnih naprav ustrezno poučijo o njihovi uporabnosti in da so naprave preproste za uporabo. V diplomski nalogi smo preučevali kaj so pametne naprave ter katere vrste pametnih naprav obstajajo. Raziskovali smo tudi, katere pametne naprave so sploh na voljo starejši populaciji. V osrednjem delu je bila narejena analiza uporabe pametnih naprav med starejšo populacijo. Naredili smo intervjuje s stanovalci v domovih za starejše. Ugotovili smo, da vprašani uporabljajo zelo malo naprav, katere so jim na voljo. Uporabljajo pa predvsem določene vrste pametnih naprav, kot so pametni telefon, prenosna tablica in pametna televizija. Zanimalo nas je tudi, koga stanovalci prosijo za pomoč v domovih za starejše in koliko se udeležujejo izobraževanj o uporabi pametnih naprav.
Keywords: pametne naprave, starejši odrasli, kibernetske grožnje, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 453; Downloads: 57
Full text (970,13 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali načrtovanje in vrednotenje uporabniške izkušnje digitalno dostopnih rešitev za starejše uporabnike. Izvedli smo sistematičen pregled literature, da smo predstavili uporabniško izkušnjo, načrtovanje le-te in ugotovili principe digitalne dostopnosti in težave, s katerimi se soočajo starejši uporabniki. Pripravili smo prototip rešitve na osnovi načrtovane uporabniške izkušnje in ga preverili z uporabniki, ki so bili ciljna publika. S pomočjo vprašalnika UEQ in intervjuja smo testirali vpliv principov digitalne dostopnosti na uporabniško izkušnjo in ugotovili, da uveljavljanje teh principov pozitivno vpliva na uporabniško izkušnjo starejših uporabnikov.
Keywords: uporabniška izkušnja, digitalna dostopnost, starejši uporabniki, načrtovanje, vrednotenje
Published in DKUM: 23.05.2023; Views: 585; Downloads: 129
Full text (4,02 MB)