| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju elipsa d. o. o.
Jelisaveta Pantović, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času pomembnih družbenih sprememb, ki jih povzročajo različni dejavniki, med drugim tudi staranje prebivalstva. Proces staranja vpliva na odnose med generacijami, zato je pomembno, da se podjetja pripravijo na starajočo se delovno silo tako danes kot v prihodnosti. To vključuje spodbujanje komunikacije in sodelovanja med različnimi starostnimi skupinami. Zaposleni so srce vsakega podjetja in bistveno je, da jih obravnavamo dobro ter da zagotovimo ustrezne pogoje, ki vplivajo na njihovo motivacijo in zavezanost podjetju. V diplomskem delu smo obravnavali upravljanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju Elipsa d. o. o. S pomočjo ankete, ki smo jo izvedli v podjetju, smo zbrali dragocene informacije, ki smo jih nato analizirali in grafično prikazali. Anketirani so odgovarjali na različne vrste vprašanj, odgovori pa so nam omogočili temeljito analizo položaja starejših zaposlenih. V prvem delu ankete smo zbrali demografske informacije, ki so nam dali vpogled v raznolikost zaposlenih v podjetju. V drugem delu smo pridobili informacije o tem, kako podjetje skrbi za zdravje in dobro počutje zaposlenih na njihovih delovnih mestih. Tretji del ankete nam je razkril, ali so delovna mesta prilagojena potrebam starejših zaposlenih, ali imajo enake možnosti kot njihovi mlajši kolegi in ali se od njih zahteva opravljanje nadur. V zadnjem, četrtem delu smo raziskali, do katere mere podjetje vlaga v izobraževanje svojih zaposlenih, ali sodelujejo v medgeneracijskih timih in ali med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi obstaja koncept obratnega mentorstva. Naš osnoven namen je bil preveriti, ali podjetje dela na prilagoditvi delovnih mest za starejše zaposlene. Želeli smo ugotoviti, ali se izvajajo vse potrebne akcije za zagotavljanje optimalnih delovnih pogojev starejšim delavcem. Poleg tega smo želeli prepoznati morebitno povezavo med neustreznimi delovnimi pogoji in pomanjkanjem delovne sile, zlasti v sektorju modne konfekcije. Prišli smo do zaključka, da prilagoditev delovnega okolja glede na potrebe starejših zaposlenih ne vodi le k boljšemu počutju in zadovoljstvu med zaposlenimi te starostne skupine, temveč tudi k zmanjšanju števila bolniških odsotnosti in večji delovni produktivnosti. Ob upoštevanju te ugotovitve postane jasno, da je za podjetje ključnega pomena, da razvije in implementira strategije, ki so usmerjene k optimalnemu upravljanju z delovno silo starejše generacije. To ne pomeni le ustvarjanja ergonomskih in prilagodljivih delovnih mest, temveč tudi vlaganje v njihovo stalno izobraževanje, priznavanje njihove vrednosti in izkušenj ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja. Le tako lahko podjetje izkoristi vse potenciale, ki jih starejši zaposleni prinašajo, in zagotovi dolgoročno uspešnost.
Keywords: medgeneracijsko sodelovanje, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje zaposlenih
Published in DKUM: 20.10.2023; Views: 571; Downloads: 44
.pdf Full text (2,38 MB)

2.
Vključevanje ergonomskih načel v reševanje problematike pomanjkanja delovne sile zaradi starajočih se zaposlenih
Tilen Medved, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava povezavo med tremi problemi, s katerimi se trenutno soočamo v Sloveniji. Na eni strani prihaja do pomanjkanja delovne sile, na drugi strani se soočamo s staranjem prebivalstva, na tretji strani pa je prisotnih vse več zdravstvenih težav, s katerimi se pogosteje soočajo starejši zaposleni. Pravilno ergonomsko oblikovano delovno mesto je ključ do uspešnosti in večje učinkovitosti v podjetjih. Bili smo mnenja, da je ustrezna ergonomska ureditev delovnih mest ključna za zdravo staranje zaposlenih in za odpravljanje njihovih potencialnih zdravstvenih težav, ki posledično vodijo v absentizem in prezentizem. V ta namen smo izvedli obsežno statistično analizo, v katero smo vključili 80 anketirancev, ki so zaposleni v različnih slovenskih podjetjih. S pomočjo analize rezultatov smo ugotovili, da se negativni vplivi neustreznih fizikalnih dejavnikov, kot so na primer prisilna drža, ponavljajoči se gibi ter slaba osvetljenost delovnega mesta, s staranjem povečujejo. Raziskali smo, kateri osebni in psihosocialni dejavniki so med zaposlenimi najbolj prisotni – starost, delo s hitrim tempom in ponavljajoče se delo. Raziskali smo tudi pogostost bolniških odsotnosti in njihovo povezavo s starostjo. Izločili smo dobre prakse proaktivne ergonomije, ki jih zaposleni najbolj potrebujejo za uspešno in učinkovito delo, kot so primerna in zadostna osvetlitev delovnega mesta, prilagodljiv delovni čas in večje število krajših odmorov. Empirični del potrjuje, da bi zaposleni podprli odločitev podjetja pri vlaganju v ergonomsko ureditev delovnih mest za izboljšanje počutja in produktivnosti, dvig stopnje varnosti in za blaženje posledic staranja zaposlenih. Glavna dodana vrednost raziskovalnega dela je v predlogu izboljšave, v oblikovanju in predstavitvi ergonomskega modela: »Model vključevanja ergonomije v steber sodobne organizacije«. Učinki modela so pozitivni za vse zaposlene, za vodstvo in podjetje kot celoto. Zaposleni se bolje počutijo, so bolj zdravi, delajo v varnem okolju, so bolj produktivni in se lahko uspešno zdravo in aktivno starajo. Model izpostavlja možnost aktivnega izogibanja problematike zaposlovanja novih kadrov ter nakazuje poti zniževanja stroškov zaradi manjše stopnje absentizma in prezentizma. Z upoštevanjem ergonomskih načel podjetje postane bolj uspešno in učinkovito ter posledično bolj konkurenčno.
Keywords: ergonomija, staranje zaposlenih, pomanjkanje delovne sile.
Published in DKUM: 30.08.2022; Views: 799; Downloads: 219
.pdf Full text (3,07 MB)

3.
Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja
Sara Slana, 2020, master's thesis

Abstract: Posledica upadanja rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe je staranje prebivalstva. Ena izmed aktualnih usmeritev sodobne družbe je promocija zaposlovanja starejših zaposlenih, kar ni preprost scenarij, saj je možen le, če delavci ostanejo dlje časa produktivni, kar pomeni, da obdržijo svoje sposobnosti in želijo delati še naprej. Iz tega razloga morajo delodajalci začeti razmišljati o načinih, ki slednje spodbudijo k temu, da so pripravljeni dlje časa aktivno delati. Starejši bi namreč mnogo dlje časa vztrajali v delovnem razmerju, če bi jim delodajalci zagotovili ukrepe v obliki alternativnih delovnih pogojev, kot je na primer fleksibilen delovni čas. Dominantna skupina zaposlenih v prihodnosti bodo starejši zaposleni in zaradi tega organizacije ne bodo imele izbire, ali jih zadržati ali ne, niti ne ali jih zaposlovati ali ne. To bo od organizacij terjalo pridobivanje znanja o vrednosti starejših zaposlenih in pridobivanje znanj o tem, kako nasloviti potrebe, prioritete in želje zaposlenih. Odklonilni odnos do vlaganja v razvoj starejših zaposlenih, ki smo mu priča v današnjem času, bo nadomestil pozitivni odnos. Tako bodo organizacije začele na starejše zaposlene gledati kot na dragoceno delovno silo, katere uspehi bodo odvisni od vseh ukrepov, ki jim jih bodo slednje ponudile. Magistrsko delo z naslovom Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja je vsebinsko sestavljeno iz dveh delov. Teoretični in empirični del se med seboj dopolnjujeta in navezujeta z reševanjem problematike ustvarjanja sprejemljivih delovnih pogojev za starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo povzemali odkritja avtorjev iz obravnavanega področja. In sicer problematiko podaljševanja življenjske dobe, pravice starejših zaposlenih v slovenski nacionalni zakonodaji, lastnosti starejših zaposlenih, prednosti zaposlovanja starejših, upravljanje starejših zaposlenih, ustvarjanje sprejemljivega delovnega okolja za starejše, zaposlovanje starejših, diskriminacijo, starostne stereotipe, obremenitev pri delu, slabo delovno motiviranost ter razloge za zadržanje starejših v organizacijah. V zadnjem teoretičnem poglavju pa smo navedli načine, podkrepljene z ukrepi, za izboljšanje odnosa do starejših zaposlenih s strani celotne organizacije. Empirični del magistrskega dela predstavlja raziskavo zaposlenih v podjetju Mikro+Polo d.o.o., kjer smo ugotavljali, s katerimi problemi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu in ali vodstvo izvaja načrtne ukrepe za upravljanje starejše delovne sile. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo anketnega vprašalnika. V prvem delu so nas zanimali problemi, s katerimi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu, in sicer diskriminacija, starostni stereotipi, obremenitev pri delu in slaba delovna motiviranost. Nadalje smo se osredotočili na podatke, ki se nanašajo na ukrepe načrtnega upravljanja starejših zaposlenih. V zadnjem delu vprašalnika pa smo pridobili demografske podatke anketirancev.
Keywords: staranje prebivalstva, upravljanje starejših zaposlenih, problemi starejših zaposlenih, odnos do starejših zaposlenih, ukrepi upravljanja starejših zaposlenih.
Published in DKUM: 09.02.2021; Views: 1298; Downloads: 369
.pdf Full text (3,69 MB)

Search done in 1.86 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica