| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 46
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Management človeških virov kot odgovor na staranje prebivalstva in globalizacijo
Dolores Toplak, 2023, master's thesis

Abstract: Management človeških virov je vodenje ljudi v smeri želenih ciljev. Pri tem so funkcije managementa človeških virov: upravljanje zunanjega in notranjega okolja, načrtovanje in izbira kadrov, razvoj in usposabljanje zaposlenih, nagrajevanje zaposlenih, ocenjevanje dela in rezultatov ter oblikovanje strategij. Management človeških virov se pri tem sooča z izzivom, ki je staranje prebivalstva. Staranje prebivalstva postaja globalni problem, za katerega strokovnjaki aktivno poskušajo najti rešitve. Vse pogostejši so izrazi, kot sta ravnanje s starejšimi zaposlenimi in trajnostna kariera. Za reševanje težav staranja različne države uporabljajo različne pristope, kot sta obvezna skrb za starejše in razvoj novih politik. Drug dejavnik, ki aktivno oblikuje poslovne prakse managementa človeških virov, je globalizacija. Ta pomeni odprtost idej in trgov. Glavne prednosti globalizacije so zmanjšanje občutka izoliranosti revnih držav, širjenje informacijske družbe in izboljšanje dostopa do informacij, povečanje hitrosti komercialnega, finančnega in tehnološkega poslovanja, kar je lahko dejavnik pri vključevanju ljudi v svetovno skupnost ter učinkovitost celotne gospodarske dejavnosti na planetarni ravni. Po drugi strani ji pripisujejo tudi kar nekaj negativnih značilnosti. Te so: primanjkljaj občutka varnosti, revščina, osebna negotovost, migracije, ki se spreminjajo v globalno grožnjo, ter demografski primanjkljaj. Podjetja zato vse pogosteje vpeljujejo nove delovne prakse, kot so timi za reševanje problemov, izboljšana komunikacija z delavci, varnost zaposlitve, prožnost pri dodeljevanju delovnih mest, usposabljanje delavcev za več delovnih mest in večje odvisnosti od stimulativnega plačila. Zaznavo omenjenih pojmov ter njihove vplive smo raziskali v podjetju X. Ugotovili smo, da več kot polovica zaposlenih ocenjuje, da staranje prinaša dodatne izkušnje in znanje. Prav tako smo ugotovili, da več kot četrtina zaposlenih zaznava vplive globalizacije in jih opredeljuje kot pozitivne. Ugotovili smo, da starost zaposlenih ne vpliva na oceno vpliva staranja prebivalstva na področjih, kot so težave v komunikaciji, pozitivna raznolikost delovnih skupin, odsotnost na delovnem mestu, nastanek novih zanimivih oblik ali praks dela, stres, raznolik opis delovnih mest, karierne možnosti in obremenitev delovnega procesa, ter pomeni dodatno delo. Nazadnje smo ugotovili, da velikost naselja, v katerem zaposleni živijo, ne vpliva na zaznavo vpliva globalizacije. Zaposleni podobno ocenjujejo vplive globalizacije, kot so opis delovnih nalog, poslovne prakse podjetja, politika podjetja, učinkovitost pri delu, zanesljivost in uspešnost pri delu. Predlog za izboljšanje na podlagi raziskave v podjetju X se nanaša na uvedbo medgeneracijskega sodelovanja ter celotnega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi. S tem bi pospešili prenos znanja ter posledično izboljšali percepcijo starosti. Na področju globalizacije je predlog izboljšanja dodatno izobraževanje, ki bi potekalo v okviru delavnic ali s pomočjo zunanjih predavateljev.
Keywords: management človeških virov, staranje prebivalstva, globalizacija
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 346; Downloads: 85
.pdf Full text (1,52 MB)

2.
Trg dela po epidemiji v sloveniji
Žiga Škrabl, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.
Keywords: Trg dela, kompetence, staranje prebivalstva, pomankanje delovne sile, epidemija, Covid-19, Slovenija
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 412; Downloads: 71
.pdf Full text (1,86 MB)

3.
Vpliv staranja prebivalstva na zdravstvene izdatke in prihajajoči izzivi zdravstvenega sistema
Teja Kosi, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Staranje prebivalstva predstavlja globalen pojav, ki je odraz zniževanja števila rojstev in izboljšanja zdravja ljudi ter dolgoživosti. Trend naraščanja števila in deleža starejšega prebivalstva je dandanes mogoče zaznati že v praktično vseh državah članicah EU. V prihodnje je pričakovati izrazito preoblikovanje evropske prebivalstvene piramide, za katero bo značilen prehod k vse starejši sestavi prebivalstva. V letu 2020 so prebivalci stari 80 let ali več predstavljali 5,9 % celotne populacije, leta 2070 pa bo po napovedih ta delež mnogo večji, in sicer kar 13,2 %. Zdravstveni sistemi v EU so se znašli pred velikim izzivom zagotavljanja dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti, saj vse večji delež starejšega prebivalstva ustvarja pritiske na javne odhodke, ki so povezani s staranjem. Poleg staranja prebivalstva dodatne izzive za zdravstveni sektor predstavljajo razvoj novih tehnologij in uporaba digitalnih orodij ter izbruh pandemije koronavirusa, ki je zdravstvene sisteme temeljito pretresel in jih postavil pred preizkušnjo, saj so bile razkrite mnoge pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov držav članic. Omenjene izzive in zdravstvene izdatke lahko države uspešno obvladujejo s sistematičnimi in učinkovitimi ukrepi politike, ki so osredotočeni zlasti na zdravje ljudi. V naslednjih letih je mogoče pričakovati nadaljnje povečevanje zdravstvenih izdatkov, pri čemer bo staranje še vedno predstavljalo pomemben dejavnik v diskusijah o rasti izdatkov za zdravstvo, ki bodo glede na napovedane trende v prihodnosti bolj usmerjeni v starejše prebivalstvo.
Keywords: Staranje prebivalstva, Evropska unija, zdravstveni izdatki, zdravstveni izzivi, vzdržnost zdravstvenega sistema, ukrepi politike.
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 613; Downloads: 91
.pdf Full text (1,69 MB)

4.
Ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Diana Šarh, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na temi o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in o pristopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega poudarjanja problema staranja prebivalstva, ki se ga še marsikdo ne zaveda. Pomembno je, da se že kot posamezniki in družba začnemo zavedati problema staranja prebivalstva in s tem spremenimo pogled na staranje, kar pa bo pripomoglo k boljši družbi in sprejetju pomembnih ukrepov, brez katerih v prihodnosti družba in gospodarstvo ne bosta mogla delovati. Problem staranja prebivalstva predstavlja vse večje izzive, tako za posameznike in celotno družbo, kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja podjetja, se problema že zavedajo in vpeljujejo programe za ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Medtem, ko se manjša podjetja, v katerih pogosto nimajo formiranega oddelka za ravnanje s človeškimi viri, problema še ne zavedajo. V prihodnosti se bo začelo upokojevati vse več ljudi, ki se daj predstavljajo večji del delovne sile, hkrati pa bo skupaj z njihovo upokojitvijo iz podjetja odšlo tudi neprecenljivo znanje in izkušnje, ki so si jih zaposleni nabrali skozi leta dela v različnih organizacijah. Podjetja bodo tako izgubila visoko kvalificiran kader, ki ga mlajši zaposleni ne bodo mogli zlahka nadomestiti, zato je pomembno, da že danes začnejo vlagati v starajoče se zaposlene in s tem podaljševati njihovo delovno aktivnost. V sklopu managementa človeških virov se je razvilo ravnanje s starejšimi zaposlenimi, kot posebne skupine zaposlenih, za katero so podjetja začela uvajati določene ukrepe z namenom vzdrževanja delovne sposobnosti in ostajanja na delovnem mestu dlje, namesto predčasnega upokojevanja. V to skupino po ZDR uvrščamo zaposlene, starejše od 55 let, ki so praviloma upravičeni še do nekaterih drugih ugodnosti, ki jih določa zakonodaja. Pogled na starejše zaposlene se razlikuje od posameznika do posameznika in podjetja do podjetja. Nekatera podjetja se zavedajo koristi starejših zaposlenih, ki jih le ti prinašajo za podjetje, medtem, ko imajo druga podjetja negativne percepcije glede zaposlovanja starejših in se zato temu bolj kot ne izogibajo in zaposlujejo pretežno mlajše zaposlene, ali pa celo določijo zgornjo zaposlitveno mejo. Pomembno je, da na delovnem mestu uvedemo določene ukrepe, namenjene starejšim zaposlenim, zato da bodo lahko še naprej ohranjali boljšo delovno produktivnost in ohranjali zdravje na delovnem mestu vse do svoje upokojitve. Med ukrepi izpostavljamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja, katere omogočajo, da se znanje in izkušnje starejših zaposlenih prenesejo tudi na mlajše generacije. Med ukrepe lahko štejemo tudi različne prilagoditve delovnega mesta starejšim, varovanje in promocijo zdravja zaposlenih, motiviranje zaposlenih ter možnosti razvoja in izobraževanja. V drugem, aplikativnem delu smo preučili model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, po posameznih aktivnostih, ki jih podjetja lahko izvajajo v sklopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Najprej smo preučili, kakšne pristope izvaja podjetje v sklopu managementa človeških virov. Nato pa smo se navezali na posamezne aktivnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi. To so zaposlovanje starejših zaposlenih, varnost in zdravje na delovnem mestu, ureditev delovnega okolje in prilagoditve delovnega mesta starejšim zaposlenim, izobraževanje in usposabljanje, prilagoditve delovnega časa, motiviranje starejših zaposlenih, prenos znanja na mlajše zaposlene, ocenjevanje uspešnosti ter na koncu še druge ugodnosti, ki jih v podjetju uživajo starejši zaposleni. Podjetje se zaveda pomembnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vendar še za to nima posebej izoblikovanih pristopov.
Keywords: management človeških virov, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, prilagoditve delovnega mesta, delovna sposobnost
Published in DKUM: 21.03.2022; Views: 1997; Downloads: 231
.pdf Full text (759,53 KB)

5.
Pomen upokojevanja za podjetje in zaposlene v gvo d.o.o.
Andrej Kromar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje področja upokojevanja za zaposlene, kjer smo teoretična izhodišča nadgradili z aplikativno raziskavo v podjetju GVO, d. o. o. Zaključno delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili demografski problem staranja ter vzroke za staranje prebivalstva. Na kratko smo si ogledali, kakšne pragove starostnih upokojitev imajo države po Evropi in njihove načrte za prihodnost. V nadaljevanju smo pogledali, še kakšen je problem staranja v Sloveniji, zakonske podlage za upokojitev v Sloveniji ter zaključili s splošnim vidikom posameznika za upokojitev ter procesom upokojevanja v podjetju GVO, d. o. o. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketnega vprašalnika, ki so nam podali odgovore na raziskovalna vprašanja. Osredotočili smo se na zaposlene starejše od 50 let. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v podjetju GVO, d. o. o., gledajo na upokojitev kot pozitiven prehod iz delovno aktivnega obdobja v neaktivno. Kljub temu pa to ne pomeni, da bodo postali povsem neaktivni. V pokoju bodo nadaljevali z aktivnostmi, s katerimi so se prej ukvarjali manj. Kljub temu da jim upokojitev ni nekaj neznanega, pa želijo imeti dodatne informacije, ki bi jim olajšal prehod in življenje v pokoju. Z organiziranjem izobraževanja starejših delavcev oziroma delavcev kandidatov za upokojitev bi to lahko uresničili, pri čemer bi imelo od tega koristi tudi podjetje, saj bi jih lahko v sklopu izobraževanja dodatno vključili v proces usmerjanja in vodenja mlajših sodelavcev. Ogledali smo si tudi, kaj nekateri rezultati pomenijo s finančnega vidika. Prišli smo do zanimivih rezultatov, ki jih podjetje GVO, d. o. o., lahko uporabi pri izračunih z dejanskimi vrednostmi.
Keywords: staranje prebivalstva, upokojevanje, zaposleni, novo zaposleni
Published in DKUM: 11.08.2021; Views: 1030; Downloads: 37
.pdf Full text (1,90 MB)

6.
Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reforma
Anton Rogina, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Keywords: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 1535; Downloads: 169
.pdf Full text (1,13 MB)

7.
Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja
Sara Slana, 2020, master's thesis

Abstract: Posledica upadanja rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe je staranje prebivalstva. Ena izmed aktualnih usmeritev sodobne družbe je promocija zaposlovanja starejših zaposlenih, kar ni preprost scenarij, saj je možen le, če delavci ostanejo dlje časa produktivni, kar pomeni, da obdržijo svoje sposobnosti in želijo delati še naprej. Iz tega razloga morajo delodajalci začeti razmišljati o načinih, ki slednje spodbudijo k temu, da so pripravljeni dlje časa aktivno delati. Starejši bi namreč mnogo dlje časa vztrajali v delovnem razmerju, če bi jim delodajalci zagotovili ukrepe v obliki alternativnih delovnih pogojev, kot je na primer fleksibilen delovni čas. Dominantna skupina zaposlenih v prihodnosti bodo starejši zaposleni in zaradi tega organizacije ne bodo imele izbire, ali jih zadržati ali ne, niti ne ali jih zaposlovati ali ne. To bo od organizacij terjalo pridobivanje znanja o vrednosti starejših zaposlenih in pridobivanje znanj o tem, kako nasloviti potrebe, prioritete in želje zaposlenih. Odklonilni odnos do vlaganja v razvoj starejših zaposlenih, ki smo mu priča v današnjem času, bo nadomestil pozitivni odnos. Tako bodo organizacije začele na starejše zaposlene gledati kot na dragoceno delovno silo, katere uspehi bodo odvisni od vseh ukrepov, ki jim jih bodo slednje ponudile. Magistrsko delo z naslovom Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja je vsebinsko sestavljeno iz dveh delov. Teoretični in empirični del se med seboj dopolnjujeta in navezujeta z reševanjem problematike ustvarjanja sprejemljivih delovnih pogojev za starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo povzemali odkritja avtorjev iz obravnavanega področja. In sicer problematiko podaljševanja življenjske dobe, pravice starejših zaposlenih v slovenski nacionalni zakonodaji, lastnosti starejših zaposlenih, prednosti zaposlovanja starejših, upravljanje starejših zaposlenih, ustvarjanje sprejemljivega delovnega okolja za starejše, zaposlovanje starejših, diskriminacijo, starostne stereotipe, obremenitev pri delu, slabo delovno motiviranost ter razloge za zadržanje starejših v organizacijah. V zadnjem teoretičnem poglavju pa smo navedli načine, podkrepljene z ukrepi, za izboljšanje odnosa do starejših zaposlenih s strani celotne organizacije. Empirični del magistrskega dela predstavlja raziskavo zaposlenih v podjetju Mikro+Polo d.o.o., kjer smo ugotavljali, s katerimi problemi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu in ali vodstvo izvaja načrtne ukrepe za upravljanje starejše delovne sile. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo anketnega vprašalnika. V prvem delu so nas zanimali problemi, s katerimi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu, in sicer diskriminacija, starostni stereotipi, obremenitev pri delu in slaba delovna motiviranost. Nadalje smo se osredotočili na podatke, ki se nanašajo na ukrepe načrtnega upravljanja starejših zaposlenih. V zadnjem delu vprašalnika pa smo pridobili demografske podatke anketirancev.
Keywords: staranje prebivalstva, upravljanje starejših zaposlenih, problemi starejših zaposlenih, odnos do starejših zaposlenih, ukrepi upravljanja starejših zaposlenih.
Published in DKUM: 09.02.2021; Views: 1298; Downloads: 369
.pdf Full text (3,69 MB)

8.
Staranje prebivalstva in izdatki za dolgotrajno oskrbo
Dolores Branka Farazin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu se osredotočamo na staranje prebivalstva in njegov vpliv na izdatke za dolgotrajno oskrbo ter na vzdržnost javnih financ v Evropski uniji in Sloveniji. Problem staranja prebivalstva je prisoten praktično v vseh državah članicah Evropske unije in je posledica zniževanja stopenj rodnosti ter podaljševanja pričakovanega trajanja življenja. S tem se povečuje tudi verjetnost, da ljudje v starosti postanejo odvisni od pomoči drugih oseb oziroma potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ki jo na splošno predstavimo v prvem poglavju. Nadaljujemo z analizo vpliva staranja prebivalstva na izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki se dotika področja vzdržnosti javnih financ. Podatki namreč kažejo na rast staranja prebivalstva tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, kar vodi v povečevanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo in s tem povzroča pritisk na javne finance, hkrati pa povečuje potrebe po spremembah na področju dolgotrajne oskrbe v posameznih državah. V diplomskem projektu predstavimo tudi urejenost področja dolgotrajne oskrbe v izbranih evropskih državah – v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Rešitve, ki so jih te države vpeljale v svoje sisteme, so lahko Sloveniji dobra iztočnica pri pripravi nujno potrebnega Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Keywords: staranje prebivalstva, dolgotrajna oskrba, vzdržnost javnih financ, Evropska unija, Slovenija, preventiva.
Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 1505; Downloads: 258
.pdf Full text (702,09 KB)

9.
Problem staranja prebivalstva in njegov učinek na trg dela v Sloveniji in Nemčiji
Gregor Rihtarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pri staranju prebivalstva gre za aktualen problem, ki se pojavlja v različnih državah sveta in se ga ne sme prezirati. V zadnjih letih je prišel do izraza tudi v Sloveniji in Nemčiji, torej v dveh državah, ki se razlikujeta po velikosti in gospodarski moči. V splošnem se staranje prebivalstva odraža v večanju števila starejših, upokojencev in v manjšanju mladega prebivalstva, na trgu dela pa v manjšanju števila aktivnih in delovno aktivnih ter v večanju neaktivnega prebivalstva. Staranje prebivalstva je rezultat različnih dejavnikov, med katerimi sta glavna dolgoročno zniževanje stopnje rodnosti in dolgoživost. Njegove posledice in učinki so vidni na različnih področjih: v gospodarstvu, politiki, zdravstvu, javnih financah in na trgu dela. Podaljševanje delovne dobe, zvišanje upokojitvene starosti, migracije, aktiviranje potencialne delovne sile, zgodnejši vstop na trg dela in avtomatizacija so zgolj nekateri možni ukrepi, ki lahko upočasnijo in omilijo učinke staranja prebivalstva. Po projekcijah sodeč se je problematika staranja v zadnjih nekaj letih šele pričela in se bo v prihodnosti okrepila.
Keywords: staranje prebivalstva, Slovenija, Nemčija, trg dela, gospodarstvo
Published in DKUM: 19.11.2020; Views: 2206; Downloads: 267
.pdf Full text (796,64 KB)

10.
Model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju x
Tea Repotočnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Čas v katerem živimo, je čas velikih družbenih sprememb, ki so posledica več dejavnikov. Proces staranja prebivalstva občutno vpliva na odnose med generacijami. Zato je smiselno, da so podjetja pripravljena na staranje delovne sile danes, kot tudi na staranje delovne sile v prihodnje. V okviru tega je potrebno med drugim spodbujati komunikacijo in medsebojno sodelovanje med generacijami. Zavedati se moramo, da je management človeških virov pomemben del vsakega podjetja. In ključnega pomena je, da je ta segment v podjetju dobro urejen. Že dolgo velja, da so srce vsakega podjetja zaposleni, zato je pomembno, kako z njimi ravnamo, da jim zagotavljamo vse ustrezne pogoje, ki vplivajo na njihovo motiviranost za delo in pripadnost podjetju. To pa lahko zagotovimo le z dobro organiziranim managementom človeških virov. Ljudje se staramo, zato je za ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju zelo pomembno delovanje strateškega management človeških virov in managementa človeških virov. Če je sta oba uspešna in učinkovita, lahko podjetje bolje ravna z ljudmi, ki se starajo. Pri staranju se potrebe in zahteve zaposlenih spreminjajo, zato mora biti tudi management človeških virov zelo prilagodljiv. Bolj kot prilagajamo delovno okolje starejšim zaposlenim, boljše je počutje starejših na delovnem mestu, manj je odsotnosti z dela, delo pa je bolje opravljeno. Delodajalci lahko na starejše zaposlene vplivajo z uvedbo različnih olajšav in prilagoditev. V splošnem poznamo model za ravnanje s starejšimi zaposlenimi, ki vsebuje pet ključnih vsebinskih področij, kjer vsako področje predstavlja ukrepe, ki pripomorejo k razvoju ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Splošni model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetjih je sestavljen iz prilagoditev delovnega okolja starejšim, kjer so zajeti ukrepi, kot so ergonomija delovnega mesta, delovni čas, prilagoditev delovnih pogojev in prerazporejanje. Druga skupina se nanaša na promocijo in varovanje zdravja, zajema pa ukrepe za promocijo zdravja, zdravo prehrano, vpliv stresa na zdravje, zdravstvene preglede in druga svetovanja ter aktivno staranje. V tretji skupini model zajema zaposlovanje starejših, ukrepi pa se nanašajo na pred-upokojitvene programe, fleksibilne oblike zaposlovanja, medgeneracijsko sodelovanje, pravno varstvo starejših ter diskriminacijo. Četrta skupina je zavzetost in vključenost ter zajema ukrepe, ki so povezani s prenosom znanja, kariernim razvojem, mentorstvom in delovno sposobnostjo. Zadnja, peta skupina v modelu so dodatne ugodnosti za motivacijo starejših zaposlenih. Ta skupina vključuje ukrepe, ki se nanašajo na izobraževanja in usposabljanja ter na dejavnosti pri partnerjih podjetja.
Keywords: management človeških virov, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 1207; Downloads: 214
.pdf Full text (1,86 MB)

Search done in 3.74 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica