| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 321
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
PRIPRAVA OTROKA NA SPREJEM IN ODPUST IZ BOLNIŠNICE
Evelina Slavin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Otroci so ranljiva populacija, za katero je posebej potrebna večja skrb in zavzetost pri obravnavi v zdravstveni negi. Prizadetost zaradi bolezenskega stanja samo povečuje otrokove travme, kakor tudi spremljevalce oziroma skrbnike ali starše. Sam sprejem je velika sprememba za vse skupaj, saj poteka v drugem okolju in v drugih okoliščinah. Vsekakor igrajo pomembno vlogo pri pripravi otrok na sprejem starši oziroma skrbniki, kot tudi negovalno osebje, ki sodeluje pri samem sprejemu. Sam odpust poteka bolj v sproščenem ozračju, saj bo zdravljenje potekalo v domačem okolju. Odpust otroka je proces, ki je soodvisen od samega poteka zdravljenja in zdravstvenega stanja. Pomembno pri tem je, da so starši pravilno seznanjeni, kako ravnati v primeru poslabšanja in nadaljevanja zdravljenja. Vsekakor pa vsak sprejem pomeni za otroka misel na čimprejšnji odpust. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo najnovejše tuje in domače strokovne, znanstvene literature. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo strukturiranega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 20 vprašanj; 13 vprašanj zaprtega tipa, 3 vprašanj polodprtega tipa ter 4 vprašanja odprtega tipa. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu juliju 2016 je sodelovalo 50 staršev. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali, statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: Iz raziskovalnega dela izhaja ugotovitev, da je medicinska sestra dovolj strokovno usposobljena za svoje naloge in vlogo ob sprejemu in odpustu otroka iz bolnišnice. Tudi seznanjenost in informiranost staršev oziroma skrbnikov je glede na rezultate ankete zadovoljivo. Sklep: Pri sprejemu in odpustu otroka iz bolnišnice je pomembna komunikacija in informiranost staršev, skrbnikov in otrok. Otroku je velika prednost, če lahko sobiva z ljubljeno osebo. To tudi ugodno vpliva na sam potek zdravljenja.
Keywords: Odpust, sprejem, medicinska sestra, otrok, starši, sobivanje, informiranje.
Published: 14.10.2016; Views: 837; Downloads: 120
.pdf Full text (1,13 MB)

92.
Nasilje mladostnikov nad svojimi starši
Anita Kraljič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje mladostnikov nad starši se z leti povečuje tako v tujini kot v Sloveniji. V prvih tujih raziskavah med leti 1980 in 1989 so zabeležili približno 9,2 % do 21 % (Agnew in Huguley, 1989; Cornell in Gelles v Agnew in Huguley, 1989), v nedavnih raziskavah pa dobrih 34 % (Ulman in Straus, 2000) nasilnih mladostnikov, ki izvajajo nasilje nad starši. V vseh raziskavah pa kaže, da so primarne žrtve tovrstnega nasilja matere (kar dobrih 20 %) (Ulman in Straus, 2000), po podatkih sodišča v ZDA pa je bilo nad materami nasilnih kar 72 % mladoletnikov (Routt in Anderson, 2011). Po podatkih FBI je prijavljenega nasilja mladostnikov kar 63,3 % (Pavšič Mrevlje, 2014). Tudi v Sloveniji ni veliko drugače, saj smo po naših ugotovitvah, ki smo jih dobili s pomočjo vprašalnikov za strokovne delavce Centrov za socialno delo in intervjujem z vodjo oddelka za mladoletniško kriminaliteto ugotovili, kakšne so njihove izkušnje na področju dela z mladostniki, ki izvajajo nasilje nad starši. Nasilje mladostnikov nad starši se začne med 6. in 20. leti, vendar pogosteje v starosti med 15. in 18. leti, nasilneži pa so predvsem fantje. Kaže, da so matere prav tako primarne žrtve tovrstnega nasilja. Največkrat gre za psihično nasilje, ki preraste v fizično.Omenimo lahko, da zadnja leta prihaja do tako hude oblike nasilja mladostnikov nad starši, da starši v obupu pokličejo policijo. Poleg tega pa izrečeni ukrepi prepovedi približevanja mladostnika staršem naraščajo.
Keywords: mladostniki, agresivno vedenje, nasilje, nasilje nad starši, diplomske naloge
Published: 13.10.2016; Views: 736; Downloads: 95
.pdf Full text (430,57 KB)

93.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI UČENCEV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI PRVEGA IN DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA
Lucija Štrekelj, 2016, master's thesis

Abstract: Tema magistrske naloge so nekateri sociološki vidiki učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami (ČVT) prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili značilnosti učencev s ČVT ter opisali vzroke za pojav in pojavne oblike, v katerih se ČVT najpogosteje pojavljajo. Opisali smo psihosocialne dejavnike, ki vplivajo na ČVT ter raziskali, kakšne vrste pomoči lahko nudimo učencem s tovrstnimi težavami. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učiteljev z osnovnih šol v Koroški in Štajerski regiji, ki v šolskem letu 2015/2016 poučujejo v prvem ali drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in imajo v razredu učenca, ki kaže znake ČVT. Pri tem so nas zanimale razlike med razredom in spolom učencev s ČVT ter delovnimi izkušnjami anketiranih učiteljev. Kot merski pripomoček smo uporabili spletni anketni vprašalnik. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da se znaki ČVT pri učencih pokažejo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, da imajo razredni učitelji ključno vlogo pri prepoznavanju in pomoči učencem s ČVT, da je družinsko socialno okolje glavni povzročitelj ČVT ter da je vedenje učencev po ocenah učiteljev najpogosteje odraz neupoštevanja pravil in razvajenosti ali pomanjkanja emocij in pozornosti v domačem okolju. Ocenjujemo, da ti otroci potrebujejo pomoč, ki jim jo najpogosteje nudijo razredni učitelji v sodelovanju s strokovnjaki in starši. Ugotovili smo, da so učenci s ČVT v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju med sovrstniki slabše socialno sprejeti, da so sovrstniki manj tolerantni in ne odobravajo njihovega vedenja, saj motijo učni proces in se jih bojijo. Anketirani učitelji menijo, da imata športna vzgoja in šport pozitiven vpliv na samopodobo učencev s ČVT in njihovo socialno sprejetost med sovrstniki.
Keywords: čustveno-vedenjske težave (ČVT), učenci, osnovna šola, učitelji, pomoč, starši, socialna sprejetost
Published: 10.10.2016; Views: 673; Downloads: 94
.pdf Full text (1,69 MB)

94.
OZAVEŠČENOST STARŠEV OB POJAVU UŠI PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Ines Žunkovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Uši, drobni insekti, ki jih lahko vidimo s prostim očesom, se prenašajo z neposrednim stikom glav ali preko pokrival. Ušivost je razširjena po vsem svetu. Najpogostejša je pri otrocih med 3. in 12. letom. Širjenje uši je učinkovito v skupinah, kjer so tesni medsebojni stiki. Tako do ušivosti prihaja predvsem v vrtcih in šolah. Pri preprečevanju ušivosti imajo veliko vlogo starši, ki lahko z rednim pregledovanjem lasišča preprečujejo širjenje uši. Medicinske sestre pa s svojim strokovnim delom pospešujejo in dvigujejo kakovost ter učinkovitost zdravstvene obravnave. Glavna vloga medicinske sestre pri preprečevanju ušivosti je vsekakor informiranje in izobraževanje staršev. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za empirični del smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo ankete med starši in medicinskimi sestrami. V ta namen smo sestavili dva različna vprašalnika. Rezultate ankete smo preučili, osnovno statistično obdelali in jih grafično prikazali. Rezultati: Uši so problem, s katerim se še vedno srečuje veliko staršev. V naši raziskavi se je s pojavom uši v vrtcu srečalo že 66 vprašanih, kar pomeni 63,5 %. Pri preventivi je najpogostejši ukrep, ki bi ga izvedlo 88,5 % anketiranih staršev, obvestiti vrtec v primeru pojava uši. Sledi preventivno, tedensko pregledovanje lasišča vsem članom družine (89,3 %). Vse anketirane medicinske sestre so se v času svojega dela v otroškem dispanzerju z ušmi že srečale. Izmed anketiranih medicinskih sester je 50 % takšnih, ki so na temo uši že sodelovale z vrtci. 85,7 % anketiranih medicinskih sester opomni starše na redno pregledovanje lasišča, 71,4 % pa na izmenjavanje krtač, glavnikov ter pokrival. Sklep: Ugotovili smo, da se starši z ušmi srečujejo na letni ravni. Medicinske sestre so mnenja, da se z leti pojav ušivosti ne povečuje, kvečjemu je ušivosti nekoliko manj. Trdimo lahko tudi, da so starši o pojavu uši bolj ali manj dobro ozaveščeni, glede na to, da se še nikoli niso udeležili nobenega predavanja na temo uši. Po drugi strani pa se medicinske sestre trudijo starše opozarjati in opominjati na osnovne težave ter preventivo, ko se uši pojavijo. Prav tako pa se, tako starši kot tudi medicinske sestre, zavedajo pomena preventive in pomena hitrega ukrepanja v primeru pojava uši.
Keywords: uši, predšolski otroci, starši, medicinska sestra
Published: 27.09.2016; Views: 688; Downloads: 75
.pdf Full text (997,86 KB)

95.
VLOGA VZGOJITELJA PRI SPODBUJANJU SOCIALNEGA RAZVOJA OTROK Z VIDIKA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Ana Kerznar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Dandanašnji veliko staršev svoje predšolske otroke vključi v vrtec. Bodisi zaradi ritma, v katerega so ujeti medtem ko skušajo preživeti družino, ali pa zgolj zato, ker želijo otroku omogočiti medvrstniško izkušnjo. Tako ima vrtec in strokovni delavci v njem veliko in pomembno vlogo v življenju in dnevu predšolskih otrok. Ne le da so vzgojitelji z otroki večji del dneva, hkrati je to tudi najbolj kakovosten del dneva. Otroci so takrat spočiti in polni energije, kar je velik potencial za delo vzgojitelja. V diplomski nalogi smo želeli preučiti in z raziskavo opredeliti vlogo vzgojitelja pri spodbujanju socialnega razvoja otrok z vidika trajnostnega razvoja. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta najprej predstavljena vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR), znotraj tega še vloga in pomen ter smernice VITR. V poglavju o socialnem razvoju otroka smo se podrobneje razpisali o pomenu in spodbujanju socialnega razvoja otrok. Sledi poglavje o vlogi vzgojitelja, v njem pa obravnavamo komunikacijo in sodelovanje med vzgojitelji in otroki ter med vzgojitelji in starši. Sledi del o postavljanju mej in pravil ter opredelitev glede reševanja konfliktov. Za konec teoretičnega dela diplomske naloge smo predstavili še metode dela, ki so primerne za spodbujanje socialnega razvoja otrok z vidika trajnostnega razvoja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o vlogi vzgojitelja pri spodbujanju socialnega razvoja otrok z vidika trajnostnega razvoja. Anketirali smo 100 vzgojiteljev, pomočnikov vzgojitelja in drugih strokovnih delavcev, ki delujejo v skupinah drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, jih analizirali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for the Social Sciences), dobljene rezultate pa predstavili v tabelah. S pomočjo Kruskal-Wallisovega preizkusa razlik smo ugotavljali statistično značilne razlike vpliva vzgojiteljev na socialni razvoj otrok z vidika trajnostnega razvoja, vpliva sodelovanja s starši, vpliva strategije reševanja konfliktov in pristope, ki se jih vzgojitelji pri tem poslužujejo.
Keywords: Komunikacija, konstruktivno reševanje konfliktov, otroci, socialni razvoj, sodelovanje, starši, trajnostni razvoj, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, vzgojitelji
Published: 20.09.2016; Views: 1093; Downloads: 205
.pdf Full text (692,74 KB)

96.
IZVRŠEVANJE STARŠEVSKE SKRBI: PREDSTAVITEV IN PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ITALIJO
Alenka Škof, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Roditeljska pravica je pravica staršev, v okviru katere skrbijo za korist svojih mladoletnih otrok. Gre za skupek pravic in dolžnosti staršev do svojih otrok. Temelj pravic in dolžnosti izhaja iz ustave RS, katera v 54. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. V mednarodnih dokumentih je izraz roditeljska pravica nadomestil izraz starševska skrb. Gre za širši pojem. Ne obsega le pravice in dolžnosti naravnih staršev, temveč tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, torej posvojiteljev. V Sloveniji je področje družinskega prava urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem se še vedno uporablja izraz roditeljska pravica. V Italiji je to področje urejeno v Civilnem zakoniku, in sicer v prvi knjigi. Leta 2013 je zakonodajni odlok na podlagi reforme iz leta 2012 prinesel spremembe v Civilni zakonik, med katerimi je bil tudi prehod roditeljske pravice v starševsko odgovornost.
Keywords: roditeljska pravica, starševska skrb, starševska odgovornost, dolžnosti staršev, pravice otrok, izvrševanje roditeljske pravice, odnos med starši in otroki, družinsko pravo
Published: 19.09.2016; Views: 1128; Downloads: 143
.pdf Full text (723,36 KB)

97.
Vloga in pomen šolske svetovalne službe pri delu z učenci z učnimi težavami
Maja Ocepek, 2016, master's thesis

Abstract: Sodobni koncepti dela z učenci s posebnimi potrebami temeljijo na načelih inkluzije in integracije. Ne zanemarijo se njihove potrebe in primanjkljaji, zato je pomembno, da se potek diagnosticiranja in ocena njihovih sposobnosti vključuje v vsakodnevno pedagoško delo svetovalnih delavcev. Pomembno vlogo ima svetovalna služba, ki skrbi za omenjene diagnostične postopke in načrtuje delo z njimi. Namen našega magistrskega dela je, da definiramo učence z učnimi težavami ter opredelimo in analiziramo vlogo in nalogo svetovalne službe pri delu z njimi. Obenem pa smo raziskovali tudi pogostost pojavljanja določenih vrst učnih težav na slovenskih šolah. Pri delu z učenci z učnimi težavami pa imajo pomembno vlogo tudi njihovi starši in učitelji, še posebej tisti, ki jih poučujejo. Ovrednotili in analizirali smo vlogo svetovalne službe pri delu s starši in učitelji učencev z učnimi težavami. Cilj našega magistrskega dela je analizirati proaktivne metode svetovalnega delavca pri delu z učenci z učnimi težavami, saj se zavedamo, da so proaktivne oz. preventivne dejavnosti pomemben korak pri zmanjšanju določenih učnih težav. Temeljna naloga svetovalne službe pri delu z učenci z učnimi težavami so postopki dela oz. metode in načini svetovanja. Cilj našega magistrskega dela je analizirati načine pomoči, ki jo svetovalni delavci ponudijo učencem z učnimi težavami. Najpogostejša oblika učnih težav pri učencih po mnenju svetovalnih delavcev so splošne učne težave. Kot najpogostejše učne metode svetovalni delavci pri delu z učenci z učnimi težavami uporabljajo metode razgovora, razlage, prikazovanja in demonstriranja. Najpogostejša proaktivna metoda, ki jo izvajajo svetovalni delavci na slovenskih šolah je razvijanje ustreznih tehnik in strategij učenja.
Keywords: učenci z učnimi težavami, svetovalna služba, posvetovanje, starši, učitelji, proaktivno svetovanje
Published: 16.09.2016; Views: 1217; Downloads: 319
.pdf Full text (1,66 MB)

98.
VLOGA STARŠEVSKE MEDIACIJE PRI VPLIVU TELEVIZIJE NA OTROKE
Tadeja Helbl Vela, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Majhni otroci vse več časa preživijo ob dvodimenzionalni televizijski realnosti. Obdobje od 0 do 6 let je najpomembnejše obdobje, saj se takrat izoblikuje možganska arhitektura ter se ustvarijo temelji za nadaljnji kognitivni, emocionalni in socialni razvoj. Predmet diplome je vloga, ki jo ima starševska mediacija pri usmerjanju vpliva televizije na te temelje. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivne in komparativne metode pri študiju domače in tuje literature. V empiričnem delu pa smo opravili anketo in intervju z namenom osvetlitve tematike v slovenskem prostoru. Ugotovili smo, da lahko starševska mediacija predstavlja učinkovito orodje pri usmerjanju vplivov televizijskega medija.
Keywords: starševska mediacija, televizija, vpliv, otroci, starši
Published: 09.09.2016; Views: 608; Downloads: 88
.pdf Full text (2,20 MB)

99.
Vloga starih staršev v razširjeni družini
Ksenija Stopar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo starih staršev v razširjeni družini in je razdeljeno na dva dela: na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pozornost namenili družini in starim staršem. Opisali smo pojem družina, kakšne tipe in naloge družin poznamo, predstavili smo obdobja družinskega življenja in opisali, kakšna je bila družina v moderni in kakšna v aktualni postmoderni družbi, ter se osredotočili na aktualne tipe družin v sodobni slovenski družbi. Potem smo se podrobneje seznanili s temo staranja in starosti ter analizirali vlogo starih staršev v razširjeni družini. Ker nas je v empiričnem delu zanimala vloga starih staršev v razširjeni družini, kakšen je njihov vzgojni vpliv na vnuke in kakšna je njihova vloga v šoli in pri domačih nalogah, smo se temu posvetili s pomočjo strokovnih virov. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom izvedli anketiranje, s katerim smo želeli ugotoviti, ali obstajajo kakšne razlike med vlogo starih staršev v razširjeni družini v mestu in na podeželju ter kakšen vpliv ima izobrazba starih staršev na pomoč vnukom (osnovnošolcem) pri domačih nalogah in učenju. Poleg tega smo želeli ugotoviti tudi, ali so v sodobni postmoderni slovenski družbi stari starši večinoma že upokojeni, s čim stari starši družini svojega otroka najbolj pomagajo ter ali vsaj občasno prihaja med starimi starši in njihovimi otroki do konfliktov pri vzgoji vnukov.
Keywords: stari starši, staranje, starost, sodobna družba, razširjena družina, anketni vprašalnik
Published: 01.09.2016; Views: 891; Downloads: 131
.pdf Full text (1,37 MB)

100.
Finančna vzgoja otrok
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo finančno vzgojo otrok. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. V njem smo podali: informacije o finančni vzgoji otrok (vloga staršev pri vzgoji za denar); poglede otrok (skozi različne razvojne faze) na denar; osnovne podatke o denarju in financah nasploh, s katerimi bi naj bili otroci seznanjen tekom njihovega otroštva; povezavo denarja z vrednotami in njen pomen. Znotraj empiričnega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika za starše raziskali odnos staršev do denarja (Sklop A), odnos staršev do otrokovega stika z denarjem (Sklop B) in vključevanje otrok v nakupovanje (Sklop C). Preverili smo tudi, kakšno vlogo pri navedenih ciljih predstavljata naslednji neodvisni spremenljivki: starost anketiranih staršev in število otrok v družini. Z drugim anketnim vprašalnikom, ki je bil namenjen otrokom, smo raziskali odnos otrok do denarja. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec, in sicer starše iz savinjske regije ter njihove otroke, stare od 5 do 7 let. Podatke smo kvantitativno obdelali z računalniškim programom SPSS − programom za statistično obdelavo podatkov. Diplomskemu delu prilagamo tudi intervju, ki smo ga izvedli z g. Markom Juhantom − predavateljem ter specialnim pedagogom za motnje vedenja in osebnosti.
Keywords: finančna vzgoja, denar, učenje, otrok, starši
Published: 29.08.2016; Views: 883; Downloads: 141
.pdf Full text (874,76 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica