1. Sociološki vidiki deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjihPatricija Bele, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava aktualni družbeni problem »sharenting«, ki je povezan z deljenjem fotografij, videoposnetkov in ostalih informacij o otrocih na družbenih omrežjih s strani staršev, sorodnikov ali prijateljev. »Sharenting« prinaša ogromno posledic, tako dobrih kot slabih, ki lahko ogrozijo otrokovo varnost. Tako smo v teoretičnem delu na podlagi strokovne literature opredelili družbena omrežja in njihov vpliv na otroke, pojasnili digitalno starševstvo ter navedli prednosti in slabosti »sharentinga«. Poleg tega smo izpostavili pomen ozaveščanja staršev o potencialnih nevarnostih in posledicah »sharentinga«. V empiričnem delu smo raziskali pogostost deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjih glede na sociodemografske razlike staršev in stopnjo zavedanja s posledicami deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjih. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom in jih obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultati so, v nasprotju s pričakovanji, pokazali, da starši redko objavljajo fotografije in videoposnetke svojih otrok na družbenih omrežjih. Ugotovili smo še, da v deljenju fotografij in videoposnetkov obstajajo manjše razlike glede na nekatere sociodemografske značilnosti staršev. Naša raziskava kaže potrebo po večjem raziskovanju in razvoju smernic za varno deljenje informacij o otrocih na spletu.
Keywords: sharenting, družbena omrežja, virtualna identiteta, digitalno starševstvo, predšolski otrok
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 33
 Full text (971,73 KB) |
2. Vpliv partnerskega odnosa na starševski odnos : magistrsko deloLara Osrajnik, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali vpliv partnerskega odnosa na starševstvo. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na definicijo partnerskega odnosa ter na njegove faze razvoja. Preučili smo pojme ljubezen, intimnost in navezanost ter pomen komunikacije v partnerskem odnosu. V nadaljevanju smo se posvetili partnerskemu konfliktu, kako se le ta razrešuje in kakšna je vloga otrok v njem. Preučili smo oblikovanje starševske vloge ̶ materinstva in očetovstva ter sloge starševstva. Na koncu smo se posvetili še samemu vplivu partnerskega odnosa na starševstvo.
Znotraj empiričnega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučili vpliv partnerskega odnosa na starševstvo. V raziskavi je sodelovalo 130 posameznikov iz Maribora in okolice, ki so bili v času odgovarjanja v partnerski zvezi ter so imeli vsaj enega otroka. Glede na ugotovitve raziskave lahko povzamemo, da zakonski stan doprinese v partnerstvo večji občutek ljubezni, psihične povezanosti in boljšo zmožnost komuniciranja, kar pripomore k uspešnejšemu razreševanju konfliktov. Partnerski konflikti se pojavijo predvsem zaradi pomanjkanja skupnega časa, prisotni pa so v večini partnerskih odnosov ter se po rojstvu otrok še povečajo.
Keywords: partnerski odnos, partnerski konflikt, otrok, starševska vloga, starševstvo
Published in DKUM: 05.06.2024; Views: 167; Downloads: 71
Full text (1,38 MB) |
3. Spremembe v partnerskem odnosu ob rojstvu otrokaNina Zaner, 2017, undergraduate thesis Abstract: Kot vzgojitelji predšolskih otrok smo pri svojem delu v neposrednem stiku z otroki kot tudi z njihovimi starši. Vsaka vzgoja otroka se najprej začne v družinskem okolju in ima na otrokov razvoj pomemben vpliv. Pri tem je zelo pomemben tudi partnerski odnos in njegova spreminjajoča se dinamika. V diplomskem delu, ki je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in empiričnega, smo raziskovali, kako se partnerski odnos spreminja skozi posamezna obdobja, v času pričakovanja in po rojstvu prvega otroka. Osredinili smo se predvsem na dinamiko partnerskega odnosa, vloge, ki jih partnerja v teh obdobjih sprejemata, na njun odnos, družinsko življenje ter ovire in strahove, s katerimi se soočata. Predstavljamo ugotovitve, do katerih smo prišli s kvalitativnim raziskovanjem s pomočjo polstrukturiranih intervjujev.
Keywords: partnerski odnos, nosečnost, rojstvo otroka, starševstvo, družina, komunikacija, vloge, skupaj preživet čas.
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 445; Downloads: 104
Full text (560,59 KB) |
4. Pravice zaposlenih staršev v luči direktive 2019/1158 : magistrsko deloTeja Drofelnik, 2023, master's thesis Abstract: V preteklosti je tradicionalna delitev vlog očeta in matere pomenila, da so se za uveljavljanje starševskega dopusta in pravic do prožnih oblik dela največkrat odločale matere otrok, v zadnjem času pa se spodbujata tudi aktivno sodelovanje obeh staršev pri vzgoji in predvsem »aktivno« očetovstvo. Največje ovire za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih staršev so nedvomno neugodni in nepredvidljivi delavniki, saj morajo pretežni del dneva starši preživeti v službi, posledično toliko manj časa preživijo z družino. Vedno hitrejši tempo življenja pa od staršev pogosto terja še večjo pripadnost službi, kot kdaj koli prej. Varstvo pravic zaposlenih staršev že dolgo ne predstavlja zgolj varstva pred odpovedjo in pravic do starševskega dopusta ter nadomestila, vedno bolj pomembne postajajo prožne oblike dela, ki za starše predstavljajo dobro alternativo pri usklajevanju poklicne poti ter družinskega življenja.
Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU na pravni parket Evropske unije prinaša dobro smerno izhodišče za oblikovanje osnovnih pravic zaposlenih staršev, hkrati pa je do posameznih vprašanj novodobne družbe in s tem povezanih vedno novih oblik družin, še vedno precej zadržana, posledično je končni uspeh direktive tako še vedno odvisen tudi od tega, kako posamezna pravna vprašanja ureja notranji pravni red države članice. Sam nabor pravic in ugodnosti za zaposlene starše, ki jih je direktiva 2019/1158 prinesla, pa v slovenski pravni red ne vnaša bistvenih nadgradenj, saj je bil standard urejanja pravic zaposlenih staršev že do sedaj na zelo visokem nivoju, prav tako pa je bogata tudi slovenska sodna praksa.
Keywords: pravo EU, delovno pravo, socialna varnost, delavci, Direktiva EU 2019/1158, starševstvo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prožna ureditev dela
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 629; Downloads: 98
Full text (1,01 MB) |
5. Vpliv starševskega vzgojnega stila na starostarševski vzgojni stil : magistrsko deloSaška Kurnik, 2023, master's thesis Abstract: Za vsakega posameznika, ki se znajde v vlogi vzgojitelja, je značilen določen vzgojni stil ali več teh. Tudi stari starši v odnosu z vnuki uporabljajo vzgojne stile, ki se izoblikujejo pod vplivom raznih dejavnikov. V magistrskem delu smo najprej predstavili nekaj teoretičnih izhodišč v povezavi z družino, vzgojo in starševskimi vzgojnimi stili ter medgeneracijskim prenosom vzgojnih stilov, nato pa smo se osredotočili na obdobje starega starševstva, pomen starih staršev in stile starega starševstva. Za namen raziskave, v okviru katere smo preučevali starševske in starostarševske vzgojne stile, povezave med njimi in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje starostarševskih vzgojnih stilov, smo oblikovali vprašalnik, ki ga je izpolnilo 191 starih staršev. Rezultati raziskave so pokazali, da prevladuje formalni stil starega starševstva, ki mu tesno sledi staro starševstvo kot zabava. Pri dedkih je najpogostejši stil staro starševstvo kot posoda modrosti, pri babicah pa staro starševstvo kot zabava, kar je hkrati tudi najbolj prisotno pri mlajših starih starših. Oddaljeni stil je bolj značilen za razvezane stare starše in prevladuje v primerih, ko imajo stari starši hladne odnose s starši svojih vnukov oziroma z njimi nimajo stika. Ugotovili smo, da je za tiste stare starše, ki so v obdobju starševstva uporabljali predvsem razvajajoči in zanemarjajoči vzgojni stil, bolj značilno nadomestno starševstvo v odnosu z vnuki. Tisti, ki so se posluževali avtoritarnega vzgojnega stila, so v odnosu z vnuki prav tako pogosteje v vlogi nadomestnega starša in posode modrosti.
Keywords: vzgojni stil, starševstvo, staro starševstvo, prenos vzgojnega stila
Published in DKUM: 21.08.2023; Views: 518; Downloads: 79
Full text (1,19 MB) |
6. Odnos nekaterih starostnih skupin Slovencev do nadomestnega materinstva : magistrsko deloAna Rotovnik Omerzu, 2023, master's thesis Abstract: Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij (NRT) se je izkazala potreba po ponovni konceptualizaciji oz. redefiniciji starševstva. Ena izmed NRT je tudi nadomestno materinstvo, ki parom po vsem svetu omogoča ustvarjanje osnovne celice družbe – družine. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšen odnos imajo nekatere starostne skupine Slovencev do nadomestnega materinstva in reproduktivnega turizma. Vidnejših raziskav na tem področju v Sloveniji ni bilo opravljenih. Magistrsko delo v teoretičnih izhodiščih vključuje konceptualizacijo starševstva s poudarkom na njegovih novih pojavnih oblikah. Analiziran je profil nadomestnih mater po svetu in kateri motivi obe strani surogatne pogodbe vodijo v ta »posel«. Koncept nadomestnega materinstva je predstavljen z različnih vidikov – psihološkega, družbenega, religioznega, pravnega in etičnega.
Da bi raziskali odnos Slovencev do nadomestnega materinstva smo uporabili kvantitativno metodo spletnega anketiranja (N = 563). Anketo smo oblikovali po nemškem in poljskem vzorcu vprašalnika. Ugotovili smo, da pojem nadomestnega materinstva pozna večina anketiranih, na poznavanje pojma pa vpliva stopnja pridobljene izobrazbe. Slovenci bi v primeru legalizacije nadomestnega materinstva pri nas to v večini podprli. Anketirani so bolj naklonjeni gestacijskemu kot tradicionalnemu nadomestnemu materinstvu, moškim se zdi sprejemljivejša komercialna, ženskam pa nekomercialna, altruistična oblika nadomestnega materinstva.
Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna povezanost med sprejemljivostjo reproduktivnega turizma in starostjo. Najvišji odstotek anketirancev v vseh starostnih skupinah meni, da je reproduktivni turizem sprejemljiv. Glede na rezultate raziskave lahko sklepamo, da bi se ob zavedanju pravnih, etičnih, družbenih, religioznih in psiholoških omejitev, ta delež znižal.
Keywords: nadomestno materinstvo, NRT, surogacija, reproduktivni turizem, socialno starševstvo
Published in DKUM: 14.07.2023; Views: 500; Downloads: 156
Full text (1,94 MB) |
7. Tranzicija mladih v odraslost: dejavniki odločanja za partnerstvo, ločeno gospodinjstvo in starševstvo med slovenskimi mladimiInes Kozar, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava kvalitativno analizo tranzicije mladih v odraslost s poudarkom na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva, starševstva in partnerstva. Namen naloge je bil raziskati dejavnike odločanja mladih glede tranzicije v odraslost na treh zastavljenih področjih. Uporabljena metoda pridobivanja podatkov je bil delno strukturiran intervju. Opravljenih je bilo deset intervjujev z mladimi iz Pomurske regije. Glavna ugotovitev naloge je bila prisotnost visoko zastavljenih ambicij, ki jih posamezniku narekuje družba. Skladno s tem je bilo ugotovljeno, da so se mladi zmožni v vsakem življenjskem obdobju osredotočiti na samo eno življenjsko področje. Rezultati na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva so pokazali, da sta kakovost družinskih vezi in stopnja države blaginje povezani z odločanjem mladih glede oblikovanja ločenega gospodinjstva. Povezava prekarnega dela z oblikovanjem ločenega gospodinjstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede starševstva so potrdili prisotnost tradicionalne ženske vloge matere, pomembnost biološke ure in povezavo podaljšane izobrazbe z odločanjem glede starševstva. Povezava globalnih kriz z odločanjem glede starševstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede partnerstva so pokazali majhno izbiro partnerjev in prisotnost negotovih partnerskih odnosov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je koncept širjenja socialne mreže povezan z odločanjem mladih glede partnerstva, in sicer je odvisen od uspešnosti prenosljivosti.
Keywords: mladi, tranzicija, starševstvo, partnerstvo, ločeno gospodinjstvo
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1092; Downloads: 230
Full text (1,81 MB) |
8. Elektronska redovalnica z vidika učiteljev, učencev in starševTanja Klobasa, 2021, master's thesis Abstract: Živimo v času, ki ga zaznamuje stalni napredek in povečana uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) v vsakdanjiku. Življenje brez uporabe IKT si težko predstavljamo. Informatizacija je s svojimi produkti, kot je elektronska redovalnica posegla tudi v šolstvo. Uvedba le te je tako v šole kot v domove prinesla tako pozitivne kot negativne spremembe.
V teoretičnem delu magistrske naloge najprej prikazujemo nekatere značilnosti vzgoje v družini. Nato pozornost posvetimo razvoju otrokove odgovornosti in samostojnosti ter prikažemo pomen sodelovanja staršev in šole ter njen vpliv na otrokovo učno uspeš-nost. V nadaljevanju pozornost namenimo informatizaciji in IKT ter spremembam, ki jih le ti prinašata v šolski prostor. Osredotočimo se na elektronsko redovalnico, njen pomen, zgradbo, ponudnike in varnost. V nalogi opozorimo tudi na pasti in negativne spremembe, ki jih informatizacija nosi s seboj in predstavimo nekatere dileme ob upo-rabi elektronske redovalnice.
V empiričnem delu naloge nas zanima, kako učitelji, učenci in starši gledajo na uvedbo elektronske redovalnice, ali jo zaznavajo bolj v negativni ali pozitivni luči. Podrobneje nas zanima, kakšna so stališča učencev, učiteljev in staršev o vplivu elektronske redo-valnice na komunikacijo med učitelji in starši; na šolsko uspešnost in delo učencev; na samostojnost in odgovornost otrok ter na odnose med starši in učenci. Rezultati kažejo, da učitelji, učenci in starši v osnovi e-redovalnico zaznavajo kot pozitivno pridobitev. Raziskava tako kaže, da med učitelji glede na delovno dobo, med učenci glede na raz-red, med starši glede na razred otroka obstajajo nekatere statistično pomembne raz-like v pogledih na e-redovalnico.
Keywords: vzgoja v družini, odgovornost, samostojnost, intenzivno starševstvo, sodelovanje med šolo in starši, informatizacija, IKT, e-redovalnica, eAsistent, Lo.Polis
Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 1267; Downloads: 208
Full text (2,22 MB) |
9. SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBIBrigita Cug, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge.
Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Keywords: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 1084; Downloads: 256
Full text (2,51 MB) |
10. Zadovoljstvo s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvoSara Brezovnik, 2020, master's thesis Abstract: V obdobju zgodnje odraslosti večina posameznikov zaživi v dolgotrajnem partnerskem odnosu in partnerja v svojo sredo pogosto sprejmeta novorojenčka. Prehod v starševstvo je univerzalni pojav, kjer partnerja iz diadnega preideta v triadni odnos in sprejmeta novo vlogo, ki terja veliko prilagajanja in odrekanja. Ob tem se pogosto zgodi, da pozabita na partnerski odnos in ga začneta zanemarjati. Posledično se zadovoljstvo s partnerskim odnosom zmanjša.
Takšni zaključki so se izkazali tudi v naši raziskavi, v kateri je bilo zajetih 448 žensk iz Slovenije, ki so v koledarskem letu 2018 rodile prvorojenca oz. prvorojenko. Naš vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih vprašanj ter vprašanj o okoliščinah nosečnosti in partnerske zveze, iz vprašanj o ohranjanju partnerskega odnosa, vključen je bil tudi vprašalnik zadovoljstva s partnerskim odnosom (RAS), lestvica nevroticizma iz vprašalnika velikih pet osebnostnih lastnosti (BFI) in kratka oblika Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI-SF). Preverilo se je, ali obstajajo dejavniki tveganja, ki bi se povezovali z večjim upadom v zadovoljstvu s partnerstvom na prehodu v starševstvo. Ti dejavniki so bili izbrani na podlagi razvitega VSA (»Vulnerability-Stress-Adaptation) modela (Karney in Bradbury, 1995). Le-ta predpostavlja okoliščine, ki v obdobju prehoda v starševstvo pogosto vodijo v nezadovoljstvo, vendar pa je ta dinamika odvisna od posameznikove osebne ranljivosti, njegovega načina soočanja s stresom ter sposobnosti prilagajanja na nove situacije.
Rezultati raziskave so pokazali, da so starejše prvorodke, stare nad 28 let, doživele večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo kot mlajše prvorodke, stare do vključno 28 let. Večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo se je izrazil tudi pri bolj čustveno labilnih in depresivnih udeleženkah ter pri tistih, ki so v ohranjanje partnerskega odnosa vlagale manj truda. Obenem je bilo ugotovljeno, da se v povprečju nizke ocene zadovoljstva s partnerskim odnosom pojavljajo pri čustveno labilnih in depresivnih, medtem ko se višje ocene pojavljajo pri poročenih materah in tistih, ki se bolj trudijo za ohranjanje zadovoljujočega partnerskega odnosa.
Keywords: zgodnja odraslost, partnerstvo, prehod v starševstvo, zadovoljstvo s partnerskim odnosom
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1759; Downloads: 312
Full text (1,70 MB) |
