| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DEJAVNIKI MODELA DRUŽINSKIH PREJEMKOV-PRIMERJALNI MODEL
Tejka Macura, 2009, master's thesis

Abstract: Cilj raziskovalne naloge je proučevanje izoblikovane socialne politike in z njo povezani družinski prejemki. Predstavili bomo različne modele socialnih politik v državah Evropske unije in Srbije ter jih primerjali z ameriškim modelom. Raziskovalna naloga bo predstavila dejavnike, ki vplivajo na ukrepe vlad pri oblikovanju modelov družinskih prejemkov, ki posredno ali neposredno učinkujejo na družino. S pomočjo ankete bomo raziskovali upravičenost prejemkov in kriterije za njihovo dodeljevanje. Iz primerjalne analize različnih držav bomo skušali opredeliti dejavnike, ki vplivajo na mehanizme oblikovanja družinskih prejemkov, ki bi jih v svoj sistem morda lahko umestila tudi Slovenija kot primer dobre prakse. Pozitivne izkušnje nekaterih evropskih držav, ki so oblikovale nove institute varstva otroka in družine bodo vsekakor vplivale na odločnejše ukrepanje in sprejetja dodatnih sistemskih rešitev za zaščito pravic družin tudi v Sloveniji.
Keywords: Socialna politika, družinski prejemki, otroški dodatek, starševsko nadomestilo, pomoč ob rojstvu otroka.
Published: 19.06.2009; Views: 2357; Downloads: 198
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
STARŠEVSKO VARSTVO IN DRUŽINSKI PREJEMKI V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Lavra Kovač, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Že od nekdaj večina ljudi živi v prepričanju, da so otroci naše največje bogastvo. Na to, da se nekdo odloči za otroka in družino, vpliva mnogo dejavnikov. V prvi vrsti so predvsem pomembne individualne želje vsakega posameznika in njegovega partnerja. Vsak posameznik ima različne predstave o življenju in o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. Vendar sama želja po otroku ne zadostuje, rojstvo otroka namreč dodobra spremeni življenja staršev. Ne spremeni se le način življenja in prioritete staršev, povečajo se tudi stroški življenja. V sodobnem tempu življenja smo priča manjšanju rodnosti, na kar vpliva predvsem težki položaj mladih, ki se šolajo bistveno dlje, kasneje pa se soočajo s težkim iskanjem zaposlitve. V takšnih razmerah je prav gotovo celovit in delujoč sistem socialne varnosti, eden pomembnejših dejavnikov, ki naj prispeva k lažjemu oblikovanju in razvoju družine. V slovenskem pravnem redu je varstvo otroka in družine poudarjeno že v Ustavi republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Na zakonski ravni pa je s področja socialne varnosti družine in otrok najpomembnejši Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), sprejet 3. aprila 2014. ZSDP-1 je razdeljen na dva dela, in sicer v prvem delu ureja pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, v drugem delu pa ureja družinske prejemke. Pri starševskem varstvu gre za pravice, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, pri družinskih prejemkih pa ne gre za socialno zavarovanje, saj se zanje ne plačujejo prispevki. Gre za nekakšno obliko socialnih ugodnosti, ki skušajo omiliti finančno breme družin. Kljub visokemu standardu na področju varstva družine in otrok v Republiki Sloveniji pa smo predvsem v novejšem času priča vse večjemu omejevanju pravic iz tega področja in njihovemu podrejanju trenutnim gospodarskim razmeram. Z visokim standardom na področju socialne varnosti družine in otrok se srečamo tudi v sosednji Avstriji. Gre za državo z dolgoletno tradicijo na področju socialne varnosti, prvi zakoni s tega področja so bili namreč že sprejeti leta 1887. Temeljni zakon, ki ureja celoten socialni sistem v Avstriji, je Allgemeines Sozialversicherugsgesetz iz leta 1956. Starševsko varstvo oz. varstvo materinstva je urejeno v Mutterschutzgesetz-u iz leta 1979. V tem zakonu je urejena pravica do materinskega dopusta, pravica do materinskega nadomestila (Wochengeld) in druge pravice, ki pripadajo materam delavkam. Na področju družinskih prejemkov se srečamo z dvema zakonoma, ki urejata temeljna družinska prejemka v Avstriji. Prvi je Familienlastenausgleichgesetz, ki ureja otroški dodatek (Familienbeihilfe), ki je v Avstriji urejen kot univerzalni družinski prejemek. Drugi pomemben zakon s tega področja pa je Kinderbetreuungsgeldgesetz, ki ureja nadomestilo za nego otroka (Kinderbetreuungsgeld), ki je svojevrsten družinski prejemek. Stopnja socialne varnosti družine in otrok v Avstriji je na izjemno visoki ravni, kar se ne kaže le v višini finančnih transferjev s tega področja, ampak tudi v pregledni ureditvi, ki vsebuje mnogo možnosti in prilagajanja pravic, glede na življenjske prioritete konkretne družine.
Keywords: starševsko varstvo, družinski prejemki, otroški dodatek, nadomestilo, nadomestilo za nego otroka
Published: 01.06.2015; Views: 1912; Downloads: 296
.pdf Full text (1,05 MB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica