| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sindrom pretirano ambicioznih staršev proti pravici otrok do igre ter prostega časa
Sandra Vrbnjak, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava fenomen sindroma pretirano ambicioznih staršev na eni ter pravico otrok do igre ter prostega časa na drugi strani. Da bi ugotovili, ali je sindrom pretirano ambicioznih staršev nekaj, kar je mogoče zaznati v resničnem življenju in ne zgolj v teoriji, smo se lotili raziskovanja, v smislu obdelave podatkov, ki so na voljo in zadevajo to področje. Ker pretirana ambicioznost staršev vpliva na povečan obseg obveznosti njihovih otrok ter s tem na čas, ki ga otrok lahko nameni prostemu času in igri, smo ugotavljali, kaj sploh je prosti čas in kaj igra. Ugotovili smo, da je otrokom že v mednarodnih aktih zagotovljena pravica do prostega časa in igre, ki bi jo tako starši kot tudi ostali, morali spoštovati. Starši imajo določene pravice ter dolžnosti oziroma obveznosti, ki se nanašajo na izobraževanje in vzgojo otrok, poskrbeti pa morajo tudi za njihov celovit razvoj. Njihovo glavno vodilo mora biti otrokova korist. Ambiciozni starši imajo visoka pričakovanja in veliko ambicij, ki zadevajo njihove otroke. Da bi jih ti dosegli oziroma uresničili, starši pretirano pritiskajo nanje. Otroci postajajo vedno bolj obremenjeni s šolskimi obveznosti, dodatno pa jih obremenjujejo še vedno bolj organizirane in strukturirane interesne dejavnosti. Zaradi teh jim premalo časa ostane za dejavnosti, ki bi jih lahko prilagodili svojim željam in interesom. Predvsem pa jim zmanjka časa za igro, glede katere je ugotovljeno, da ima pozitiven vpliv na razvoj otrok.
Keywords: roditeljska pravica, starševska skrb, izobraževanje, prostočasne dejavnosti, obremenjenost otrok
Published: 27.09.2017; Views: 900; Downloads: 147
.pdf Full text (582,06 KB)

2.
Stopnjevitost ukrepov omejevanja roditeljske pravice zaradi varovanja otrokovih koristi
Andreja Šibenik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi otrokove ranljivosti in občutljivosti je potrebno še posebej skrbno varovati njegove koristi in pravice. Kadar to v primarni družinski skupnosti ni zadovoljivo doseženo, nastopijo ukrepi omejevanja roditeljske pravice, ki predstavljajo intervencijo države, katere namen je zavarovati korist otroka. S tem namenom Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvidevata ukrepe, s katerimi je mogoče poseči v intimno družinsko okolje. Ti ukrepi morajo biti na podlagi Ustave Republike Slovenije urejeni stopnjevito, saj se je le na takšen način mogoče ustrezno odzvati na različne življenjske okoliščine. Načelo sorazmernosti izhaja iz mednarodnopravnih aktov, kakršna sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki zavezujejo tudi Slovenijo. To načelo predvideva uporabo v prvi vrsti milejših ukrepov, s katerimi je mogoče v zadostni meri zavarovati otrokove koristi. Država si zato prizadeva pomagati družini najprej s pozitivnimi ukrepi. Kadar pa to ne prinese želenih rezultatov, sme poseči v pravice staršev in tako poskrbeti za otrokovo dobrobit. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne uresničuje v celoti ustavne zahteve po stopnjevitosti ureditve ukrepov omejevanja roditeljske pravice, saj predvideva le nekaj ukrepov centra za socialno delo, s katerimi se omejujejo določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice in, kot skrajni ukrep, popoln odvzem roditeljske pravice s strani sodišča. Ne ureja pa milejših ukrepov sodišča, s katerimi bi se hitro in učinkovito zavarovalo koristi otroka, ne da bi bila obenem staršem popolnoma odvzeta roditeljska pravica in bi posledično prišlo do dejanske ločitve otroka od družine. Tudi sodna praksa potrjuje, da zakonska pravna podlaga sodiščem in centrom za socialno delo ne omogoča izvajanja vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi na najboljši možen način zavarovali položaj otroka v različnih kompleksnih življenjskih okoliščinah. Odgovore na navedene pomanjkljivosti trenutne zakonodajne ureditve prinaša novi Družinski zakonik, ki preko svojih določb uvaja stopnjevitost ukrepov za zavarovanje koristi otrok. Na to kaže med drugim tudi nova določba Družinskega zakonika z naslovom 'Omejitev starševske skrbi'. Ena izmed pomembnejših sprememb, ki jih prinaša Družinski zakonik, je tudi prenos velikega dela pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča. Na novo uveden pojem starševske skrbi, ki nadomešča pojem roditeljske pravice, pa jasno izraža zahtevo zakonodajalca, da se skrb za otroka vedno postavi na prvo mesto.
Keywords: roditeljska pravica, starševska skrb, ukrepi za varstvo koristi otrok, načelo otrokove največje koristi, odvzem in omejitev roditeljske pravice, človekove pravice, otrokove pravice, pravica do spoštovanja družinskega življenja.
Published: 21.09.2017; Views: 696; Downloads: 135
.pdf Full text (251,72 KB)

3.
IZVRŠEVANJE STARŠEVSKE SKRBI: PREDSTAVITEV IN PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ITALIJO
Alenka Škof, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Roditeljska pravica je pravica staršev, v okviru katere skrbijo za korist svojih mladoletnih otrok. Gre za skupek pravic in dolžnosti staršev do svojih otrok. Temelj pravic in dolžnosti izhaja iz ustave RS, katera v 54. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. V mednarodnih dokumentih je izraz roditeljska pravica nadomestil izraz starševska skrb. Gre za širši pojem. Ne obsega le pravice in dolžnosti naravnih staršev, temveč tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, torej posvojiteljev. V Sloveniji je področje družinskega prava urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem se še vedno uporablja izraz roditeljska pravica. V Italiji je to področje urejeno v Civilnem zakoniku, in sicer v prvi knjigi. Leta 2013 je zakonodajni odlok na podlagi reforme iz leta 2012 prinesel spremembe v Civilni zakonik, med katerimi je bil tudi prehod roditeljske pravice v starševsko odgovornost.
Keywords: roditeljska pravica, starševska skrb, starševska odgovornost, dolžnosti staršev, pravice otrok, izvrševanje roditeljske pravice, odnos med starši in otroki, družinsko pravo
Published: 19.09.2016; Views: 1180; Downloads: 158
.pdf Full text (723,36 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica