Search the digital library catalog

Abstract: Zgodi se, da sami nimamo dovolj lastnih sredstev za gradnjo hiše ali nakup stanovanja, zato se moramo odločiti za najem kredita pri banki. Ko želimo vzeti kredit, ni vedno vse preprosto, treba je dosegati standarde, da ga lahko sploh dobimo. Potem je tukaj še obvezna dokumentacija, ki jo je treba izpolniti, ter stroški, ki jih moramo plačati. Namen diplomske naloge je analiza stanovanjskih kreditov v Sloveniji. Diplomska naloga je sestavljena iz petih delov. V prvem delu smo se osredotočili na pomen kredita, kreditne sposobnosti kreditojemalca, kreditno pogodbo, obvezno dokumentacijo in stroške, ki se pri najetju kredita pojavijo. Naslednje poglavje se navezuje na opis oblik zavarovanj, s katerimi lahko zavarujemo kredite. Veliko ljudi zavaruje stanovanjski kredit z zastavo nepremičnine. Potrebno je tudi zavarovanje kredita v primeru, da med odplačevanjem naletimo na kakršnekoli težave (npr. izguba službe, bolezen). V četrtem delu je opisan in prikazan postopek informativnega izračuna kredita, ki si ga lahko kadarkoli izračunamo sami na spletnih straneh bank. V zadnjem delu diplomske naloge smo primerjali stanovanjske kredite desetih slovenskih bank. Analiza je bila izvedena s podatki spletne strani posamezne banke. Upoštevali smo podatke za 25- in 30-letno dobo odplačevanja z zneskom za 200.000,00 EUR, spremenljivo obrestno mero (3 ali 6-mesečni EURIBOR + fiksni pribitek) in zavarovanje kredita s hipoteko. Z diplomsko nalogo smo ugotovili, da se banke med seboj razlikujejo ter imajo različne kriterije, ki jih upoštevajo pri odobritvi kredita. Primerjalna analiza je razkrila, katera banka ima najugodnejši kredit za upoštevane podatke. Glavni kriterij za najugodnejšo banko je bila efektivna obrestna mera, torej smo gledali, katera banka ima najnižjo EOM. Osredotočili smo se tudi na kreditno pogodbo in opazili, da veliki del kreditne pogodbe temelji na Zakonu o potrošniških kreditih.
Keywords: kredit, stanovanjski kredit, primerjalna analiza stanovanjskih kreditov
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1175; Downloads: 235
Full text (717,36 KB)

Abstract: Kredit že iz časov svojega nastanka pomeni zaupanje, ki ga kreditodajalec čuti do dolžniške strani. Pri uspešni odobritvi kreditnega procesa pride do kreditnega razmerja, ki omogoča nastanek sredstev na strani kreditojemalca za namensko porabo. To se običajno sklene za nakup večjih oz. sorazmerno velikih dobrin, ki jih v običajni- vsakodnevni porabi ne nakupujemo. Eden tovrstnih, običajno precej dobro načrtovanih, nakupov znotraj življenjskega cikla je tudi nakup stanovanjske nepremičnine. Kreditna sposobnost posameznika in kreditni standardi sta pojma, ki sta pogosto zelo ozko povezana s nakupom stanovanjske nepremičnine. Posamezniku je namreč velikokrat kredit edina opcija za nakup stanovanjske nepremičnine, kjer pa se pot do pridobitve le-tega začne s preučevanjem kreditne bonitete (ocena sposobnosti plačila dolga), zavarovanjem kredita ter navsezadnje kreditnih standardov, ki so opredeljeni kot merila za odobritev kredita v banki ter so določeni pred dejanskimi pogajanji o določilih, pogojih kredita oz. dejansko odobritvijo oz. zavrnitvijo kredita. Namen našega magistrskega dela je preučevanje povezave med stanovanjskim trgom in kreditnim trgom za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2015, kjer ugotavljamo, da je spreminjanje standardov za pridobitev stanovanjskega kredita v preučevanem obdobju, povezano s spreminjanjem cen in prometa s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji komaj na podlagi časovnega odloka za določen kvartal. Ker predpostavljamo, da so določeni dejavniki vplivali na kreditne standarde bolj kakor drugi, znotraj magistrske naloge tudi preučujemo, kako so dejavniki tekmovalnosti med bankami, stroški sredstev in bilančne omejitve, obeti na nepremičninskem trgu, kreditno razmerje, nebančna konkurenca, pripravljenost bank za sprejemanje tveganj in zlasti kreditna sposobnost kreditojemalcev ter splošna gospodarska dejavnost vplivali na spreminjanje kreditnih standardov bank za pridobitev stanovanjskih kreditov. S pomočjo empiričnega raziskovanja se za namene potrditve prve hipoteze osredotočimo na povezavo med dejavnikoma kreditna sposobnost posojilojemalcev in splošna gospodarska dejavnost z kreditnimi standardi in ugotavljamo določeno stopnjo povezanosti pri obeh dejavnikih. Splošno dejstvo težko popravljivega svetovnega finančnega in gospodarskega zloma, ki ga je za sabo pustila svetovna gospodarsko-finančna kriza z začetkom leta 2007/2008, pa je tudi pri kreditiranju posameznikov in kreditnih standardih pustila močne gospodarske posledice. Kreditni standardi so se v večini zaostrili, cene in promet z nepremičninami se je naglo spustil, okrevanje je bil počasen in ponekod zelo zapleten proces, ki se v letih po letu 2015 začel preobračati v proces počasnega okrevanja, ponovnega omiljenja kreditnih standardov, večje kreditne sposobnosti prebivalstva, rahlega dviga cen stanovanjskih nepremičnin in na koncu koncev tudi dviga življenjskega standarda in ponovno povišanih pričakovanj potrošnikov.
Keywords: kredit, kreditno razmerje, stanovanjski krediti, kreditni standardi, Anketa o bančnih posojilih, trg stanovanjskih nepremičnin, dejavniki kreditnih standardov, cene in promet stanovanjskih nepremičnin.
Published in DKUM: 10.07.2018; Views: 1804; Downloads: 187
Full text (936,89 KB)

Abstract: V življenju imamo ljudje več potreb, tudi po stanovanju, ki je za poprečnega državljana velik finančni zalogaj. Pri iskanju virov se za pomoč obrnejo na banko. Naloga banke je predstavitev možnih ponudb bančnih kreditov, s katerim je mogoče rešiti stanovanjsko vprašanje, in opisati način obrestovanja in zavarovanja kredita. Za fizično osebo je izbor ustreznega kredita težka odločitev, saj je vedno povezana s prevzemom tveganja. Osredotočili smo se predvsem na valutno tveganje, ki je povezano s tujo valuto. Vsakdo namreč pri iskanju pravega kredita išče najugodnejšo možnost. Nekateri so se v preteklosti odločili za najem stanovanjskega kredita v tuji valuti, švicarskem franku, ker je bil z vidika obresti najugodnejši. Pri odločanju o izboru ustreznega kredita je kreditojemalec tisti, ki s podpisom kreditne pogodbe sprejme pogoje najema kredita in hkrati s kreditom povezana tveganja. Dolžnost banke pa je, da stranko pred podpisom glavne kreditne pogodbe seznani z vsemi tveganji glede najema kredita in predlaga možne načine njegovega zavarovanja. Z dodatnimi zavarovanji je mogoče doseči omilitev tveganja, čeprav ga ne moremo povsem izključiti. Po letu 2005 se je v južni in jugovzhodni Evropi pojavil trend najemanja takrat ugodnih stanovanjskih kreditov, vezanih na tujo valuto švicarski frank. Državljani so jih najemali tudi v Sloveniji in na Hrvaškem kljub opozorilom centralne banke o možnem tveganju. Izkušnje slovenskih in hrvaških državljanov so torej dokaz, da je lahko najemanje stanovanjskega kredita v tuji valuti precej tvegano.
Keywords: stanovanjski kredit, valutno tveganje, zavarovanje kredita
Published in DKUM: 18.08.2016; Views: 1187; Downloads: 151
Full text (553,67 KB)

Abstract: Ključna tema diplomskega seminarja je stanovanjski kredit, najet za nakup stanovanja ali hiše, za adaptacijo ali renovacijo le-teh ipd. V diplomskem seminarju je v ospredju primerjava stanovanjskih kreditov slovenskih in hrvaških bank. Primerjava kreditov je izvedena na podlagi podatkov, pridobljenih pri vsaki posamezni banki, kot so: pogoji kreditiranja, obrestna mera, efektivna obrestna mera, zahteve zavarovanja ipd. Podatki so informativno pridobljeni za stanovanjski kredit z odplačevalno dobo 20 let, z zneskom 100.000,00 EUR in obrestno mero s 6-mesečnim EURIBOR-jem. Ker določene banke ne prikazujejo vseh omenjenih informacij na spletu, je potrebno le-te fizično kontaktirati in zahtevati podatke, kar predstavlja določen zaplet in zamudo pri raziskavi. Dobljeni rezultati prikazujejo pogoje kreditiranja stanovanjskih kreditov štirih slovenskih in štirih hrvaških bank. Prikazane so efektivne obrestne mere, po katerih se obravnavane banke razlikujejo v ugodnosti najema kredita. Sklepi diplomskega seminarja bodo lahko v pomoč vsem prihodnjim kreditojemalcem, saj nazorno predstavljajo način, kako izbrati najugodnejšo banko za najem kredita. Iz rezultatov diplomskega seminarja je razvidno, da je v Sloveniji najem stanovanjskega kredita ugodnejši kot na hrvaškem, saj imajo slovenske banke nižjo efektivno obrestno mero, ki je najpomembnejši kazalnik pri primerjavi kreditov. V Sloveniji ima najugodnejšo efektivno obrestno mero 2,60 % Deželna banka Slovenije, na hrvaškem pa Privredna banka Zagreb s 5,25 %. Obe državi zahtevata poroštvo in zastavo nepremičnine za kreditno zavarovanje.
Keywords: kredit, stanovanjski kredit, obresti, denar
Published in DKUM: 24.03.2016; Views: 2056; Downloads: 194
Full text (772,88 KB)

Abstract: Na razvoj in organiziranje slovenskega nepremičninskega trga od leta 1991 dalje je imel pomemben vpliv Jazbinškov zakon. Najemniki v družbenih stanovanjih so le-ta odkupili pod ugodnimi pogoji. V času dveh let kolikor je trajala privatizacija, in sicer od oktobra 1991 do oktobra 1993 je bilo prodanih 139.087 od tedaj skupno 220 tisoč stanovanj v družbeni lasti. Večina ostalih stanovanj je bila denacionalizirana. Skoraj dokončana privatizacija v zadnjih dveh desetletjih, visoka gospodarska rast in stabilen sistem socialnega varstva so bili podlaga za povečano povpraševanje po nepremičninah. Povpraševanje po nepremičninah je bilo večje od ponudbe. Dodatna vzpodbuda za rast cen nepremičnin je bila podana z legalizacijo nakupne možnosti za državljane evropske unije. To je bil povod, da so se že tako visoke cene nepremičnin še povišale. Posamezniki s povprečnimi osebnimi dohodki v letu 2007, so si kupno moč zvišali s posojili v švicarskih frankih. Delež posojil v domači in tuji valuti se je izrazito povečal od leta 2003 dalje. Ob koncu leta 2009 je znašala skupna vsota posojil vezana na švicarski frank približno 1 mrd eur, kar predstavlja cca.25% delež vseh dodobrenih stanovanjskih posojil. Delež bančnega kredita v skupni vrednosti nepremičnine je izražen skozi količnik LTV. V primeru 20% pologa, znaša količnik LTV 80%. Količnik predstavlja pomemben indikator tveganosti bančnega posojila. Večji kot je, večje je tveganje, da vrednost nepremičnine ne bo zadoščala za poplačilo glavnice v primeru uveljavitve hipoteke. Pri posojilih v tuji valuti prevladuje potrošniška hipotekarna posojila, ki jih najemajo gospodinjstva s prihodki in premoženjem v domači valuti. Običajno posojilo v tuji valuti, ki je bilo najeto s strani gospodinstva je bilo namenjeno za nakup hiše ali stanovanja, ročnosti med 20 in 30 let in zavarovano s hipoteko. Maksimalen LTV znaša do 80% in je primerljiv s posojili v evrih. Posojila so vezana na variabilno obrestno mero in pribitek okoli 2,00% na 6 ali 12 mesečni LIBOR in obračunana vsakih 6 ali 12 mesecev.. Anuitetni izračun posojila vključuje mesečno odplačilo obresti in glavnice z možnostjo predčasnega odplačila in menjave valute kredita proti plačilu stroškov. Posojilojemalec je z najemom kredita v švicarskih frankih izpostavljen tveganju spremembe deviznega tečaja med EUR in švicarskimi franki ( CHF ). Ker posojila v tuji valuti niso ustrezno zavarovana predstavlja ta izpostavljenost grožnjo finančni stabilnosti posameznika.
Keywords: nepremičnine, tečajno tveganje, stanovanjski kredit, devizni tečaj, kreditna sposobnost, boniteta.
Published in DKUM: 06.05.2011; Views: 2825; Downloads: 233
Full text (1,27 MB)