| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OSAMLJENOST STANOVALCEV V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Andreja Bogdan, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili staranje, starostne fiziološke, psihološke spremembe in najpogostejše bolezni v tem obdobju. Poudarek diplomskega dela je osamljenost in pogostost čustvene praznine in izolacije pri starostniku. Osamljenost je drugo najpogostejše čustvo v starosti. Predstavili smo, kako pripravljenost na odhod v domsko varstvo in samostojnost vplivajo na starostnika v instituciji. Vključevanje starostnika v dnevne aktivnosti je pomembno, saj s tem preprečujemo socialno izolacijo, osamljenost in dvigujemo kakovost življenja v domskem varstvu. Medicinska sestra s svojo strokovnostjo, empatijo, potrpežljivostjo in razumevanjem ima pomembno vlogo pri kakovosti življenja starostnika. Z ugotavljanjem potreb po zdravstveni negi, izvajanjem zdravstvene nege, ohranjanjem samostojnosti, zdravstveno vzgojnim delom ima medicinska sestra tudi pomembno vlogo pri vključevanju stanovalca v dnevne aktivnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kolikšen delež stanovalcev se v domu počuti osamljene, koliko se jih redno vključuje v dnevne aktivnosti v domu in ali zaposleni zdravstveni delavci opazijo osamljenost pri stanovalcih. Raziskava je zajemala 50 stanovalcev Doma starejših občanov Ljutomer, potekala je v mesecu marcu 2009. Ugotovili smo, da osamljenosti v domu za starejše ne občuti 2/3 anketiranih stanovalcev, kateri povedo, da si prosti čas zapolnijo z različnimi aktivnostmi, ki so v domu ponujene. Osamljenost je pogostejša v času praznikov in vikenda, saj se večina aktivnosti v katero je posamezni stanovalec vključen izvaja samo čez teden. V dnevne aktivnosti kot so delovna terapija, skupine starih za samopomoč ali tudi fizioterapija se redno vključuje slaba tretjina anketirancev. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da večina osamljenih stanovalcev meni, da zdravstveno negovalni tim pri njih osamljenost redko opazi. Zdravstveno negovalni tim, ki dela s starostniki, še posebej v domovih za starejše bi moral imeti dodatna znanja iz gerontologije. Ugotovili smo tudi, da okoliščine kot so pomanjkanje članov negovalnega tima zmanjšuje kakovost zdravstvene nege (v prehitrem izvajanju negovalnih aktivnosti, kot je umivanje, hranjenje, pomanjkljiv individualen pristop) in življenja starostnika v domu.
Keywords: starostnik, stanovalec, osamljenost, domsko varstvo, zdravstvena nega
Published: 15.07.2009; Views: 3654; Downloads: 971
.pdf Full text (303,27 KB)

2.
RAZVOJ SMERNIC KAKOVOSTI STORITEV DOLGOTRAJNE OSKRBE STAREJŠIH
Marta Kavšek, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo na osnovi izsledkov raziskave o kvaliteti storitev v domovih in o pričakovanjih potencialnih uporabnikov teh storitev razvili smernice za oblikovanje storitev dolgotrajne oskrbe. V namen raziskave smo razvili vprašalnik, ki je vseboval štiri sklope: splošno, oskrba, zdravstvena nega in dodatne aktivnosti. Uporabljena je bila metoda anketiranja pri 360 osebah, od tega 126 stanovalcev treh domov starejših občanov, njihovih 127 svojcev in 107 bodočih uporabnikov storitev domov. Anketiranje je potekalo od junija do oktobra 2010. Rezultati, ki smo jih statistično obdelali v raziskavi, so služili za potrditve ali zavrnitve postavljenih hipotez. Izpostavljamo nekatere izmed njih. Med stanovalci, svojci in bodočimi uporabniki ne obstaja razlika glede pričakovanj storitev oskrbe in zdravstvene nege, obstaja pa razlika v pomembnosti ponudbe oskrbe med domovi in pri dodatnih aktivnostih. Trenutnim stanovalcem dodatne aktivnosti niso pomembne. Večini stanovalcev se zdi pomembno, da so deležni strokovne zdravstvene oskrbe v primeru, da zbolijo za demenco, v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pa ne želijo hospitalizacije. Stanovalcem moškega spola je bolj pomembno, da aktivnosti (oblačenje, umivanje, hranjenje, odvajanje), ki jih še zmorejo opravljati sami, tudi opravljajo. Pri stanovalcih glede na starost ne obstaja razlika pri pomembnosti, da so vključeni pri odločanju o svojem zdravljenju. Stanovalci prejemajo v domu oskrbo in zdravstveno nego, kot so jo pričakovali. Bodoči uporabniki pričakujejo v dolgotrajni oskrbi upoštevanje dostojanstva, zasebnosti, prijaznost, odzive na pritožbe, samooskrbo, individualnost, organizacijo lastnega časa, strokovnost in pestrost dodatnih aktivnosti. Smernice smo oblikovali na podlagi dobljenih rezultatov raziskave in evropskih modelov dolgotrajne oskrbe. Predlagamo, da bi se upoštevali naslednji dejavniki: dostojanstvo, zasebnost, strokovnost, individualnost, prijaznost, odzivi na pritožbe, samooskrba in organizacija lastnega časa.
Keywords: kakovost storitve, dolgotrajna oskrba, dom starejših občanov, gospodinjska skupnost, smernice, stanovalec, svojec, bodoči uporabnik.
Published: 16.01.2013; Views: 1524; Downloads: 650
.pdf Full text (943,69 KB)

3.
VPLIV UVEDBE MODELA KAKOVOSTI E-QALIN V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU NA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH
Natalija Bukovec, 2012, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča. V nalogi smo se osredotočili na kakovost storitev v institucionalnem varstvu. V socialno varstvenih zavodih je pomen kakovosti zelo bistvena, saj je konkurenca med domovi za starejše zelo velika, že zaradi cene oskrbe, vendar svojci se bodo predvsem začeli odločati na podlagi, kazalnikov, ki so merljivi in dokazljivi. Pri tem seveda imajo veliko vlogo zaposleni v socialno varstvenem zavodu, ker so s stanovalci 24 ur na dan, in je odločilnega pomena za njihovo dobro in zadovoljno bivanje v ustanovi. Zato morajo biti zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Namen in cilj. Prikazati ali je res možna razlika med dvema različnima domovoma za starejše, kar se tiče uvajanja modela kakovosti na zadovoljstvo zaposlenih. Raziskovalna metodologija. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna in analitična metoda, najprej smo s pomočjo strokovne literature dobili podatke, ki so nam pomagali pri izvedbi analitičnega dela, saj smo najprej potrebovali strokovne podlage, da smo jih lahko s pomočjo raziskovalnega dela potrdili oziroma ovrgli. Na podlagi analize smo želeli dobiti odgovore na postavljene hipoteze. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Dobljene podatke smo obdelali in vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel, Microsoft Office Word, program EpiData ter z programom SPSS. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da smo lahko dve hipoteze potrdili in eno le delno potrdili, vendar smo prišli do zaključka, da zaposleni obeh domov za starejše IX menijo, da potrebujejo spremembo, oziroma jim je model kakovosti E-Qalin pomagal na poti do zadovoljstva. Sklep. Zaključek magistrskega dela smo lahko zaključili s spoznanji, saj smo ugotovili da vsak član institucionalnega varstva potrebuje enega od modelov kakovosti, za boljše izvajanje storitev in predvsem zadovoljstva zaposlenih, ki opravljajo to težko delo. Saj le tako, bodo lahko domovi za starejše konkurirali med seboj, glede na to da je konkurence tudi na tem področju čedalje več.
Keywords: Institucionalno varstvo, stanovalec - uporabnik, vodstvo, zadovoljstvo, zaposleni, organizacijska navodila, izobraževanje, model kakovosti E-Qalin.
Published: 15.02.2013; Views: 1452; Downloads: 175
.pdf Full text (1,83 MB)

4.
Uporaba terapevtske komunikacije pri stanovalcu v institucionalnem varstvu
Valerija Dukarić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo terapevtske komunikacije med medicinsko sestro in stanovalcem v institucionalnem varstvu.Naredili smo raziskavo, ki je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege uporabljajo terapevtsko komunikacijo pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege.
Keywords: terapevtska komunikacija, stanovalec, medicinska sestra, institucionalno varstvo, zdravstvena nega
Published: 07.06.2017; Views: 237; Downloads: 56
.pdf Full text (1,10 MB)

5.
Dejavniki tveganja za agresivno in nasilno vedenje v posebnem socialno varstvenem zavodu
Inga Mesarec, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišče, namen: V posebnih socialnovarstvenih zavodih je opaziti, da se povečuje število agresivnega in nasilnega vedenja. Na pojav agresivnega in nasilnega vedenja imajo vpliv različni dejavniki. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja agresivno vedenje v posebnem socialnovarstvenem zavodu in kakšen je vpliv dejavnikov tveganja, kot so: spol, starost, psihopatologija stanovalcev ter odprtost in prezasedenost oddelkov ter čas bivanja v zavodu. Raziskovalne metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza zbranih podatkov z listi incidentov in razporedov dela. Vključeni so bili podatki o dogodkih, pri katerih je prišlo do agresivnega vedenja do sostanovalcev, sebe ali predmetov v okolju. Podatke smo statistično obdelali z računalniškima programoma SPSS 22 in Excel 2007. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se agresivno in nasilno vedenje pojavlja pri 13 % vseh stanovalcev, ki bivajo v posebnem socialnovarstvenem zavodu. Največ agresivnega in nasilnega vedenja se zgodi na varovanih oddelkih, kar je že v osnovi povezano z namestitvijo stanovalcev s takšnim vedenjem na varovane oddelke in s prekomerno zasedenostjo. Pri moških opazimo več heteroagresivnega vedenja, medtem ko se pri ženskah pojavlja več agresivnega vedenja do samega sebe. Sklep: Ena prvenstvenih nalog menedžmenta v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje varnosti stanovalcem in zaposlenim. Zaposleni morajo prepoznavati dejavnike tveganja in pravočasno ukrepati, da preprečijo agresivno in nasilno vedenje pri stanovalcih. Za to je potrebno nenehno izobraževanje zaposlenih v veščinah komunikacije, deeskalacije in drugih razbremenilnih tehnik.
Keywords: stanovalec, varovani oddelek, eskalacija, deeskalacija, varnost.
Published: 15.11.2018; Views: 189; Downloads: 45
.pdf Full text (1,99 MB)

6.
Doživljanja zdravstvenega osebja pri negovanju umirajočega starostnika v domovih starejših
Kaja Esih, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Prevelenca staranja na svetovni ravni strmo narašča s tem pa se povečuje obolevnost za kronično nenalezljivimi boleznimi, katere se povezujejo z motečimi simptomi zaradi katerih se starostniki vedno pogosteje odločajo preživeti zadnja leta v domovih za starejše. Skoraj vsak zdravstveni delavec v domovih za starejše se je ali pa se še bo srečal z umirajočim starostnikom, kar zanje predstavlja veliko psihično breme in pritisk. Namen raziskave je bil raziskati doživljanje in občutke zdravstvenega osebja ob negovanju umirajočega v terminali fazi v domovih za starejše. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih 8 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v različnih domovih za starejše, ki so se v zadnjih 3 mesecih srečali z umirajočim starostnikom. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranimi intervjuji in obdelani po metodi vsebinske analize. Rezultati: Kode smo združili v smiselne celote ter poimenovali glavno temo na umirajočega usmerjena zdravstvena obravnava v domovih za starejše in pet podtem: doživljanje ob umirajočem, celostna obravnava, zdravstvena obravnava ob poslabšanju simptomov neozdravljive bolezni, strokovna usposobljenost in vidik osebja na delo z umirajočim. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci občutijo ob negovanju umirajočega starostnika žalost. Predvsem iz razloga, saj so to starostniki ki preživijo več let v domovih za starejše ter se zaposleni nanje navežejo. Želijo se več pogovarjati o umiranju in deliti izkušnje v timu. Pomanjkljivosti in možnosti izboljšanja vidijo predvsem v komunikaciji ter znanju iz zdravstvene nege umirajočega.
Keywords: Terminalna faza, na osebo usmerjena obravnava, stanovalec, občutja, socialno varstveni zavod.
Published: 27.09.2018; Views: 313; Downloads: 128
.pdf Full text (835,54 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica