Search the digital library catalog

Abstract: Med izgorevanjem in čiščenjem dimnih plinov v termoelektrarni nastajajo stranski produkti, ki jih je potrebno transportirati na deponije. Za ta namen uporabljamo transportne sisteme, ki so opisani v diplomski nalogi. V prvem delu je opis standardov, ki jih je bilo potrebno upoštevati pri izdelavi. V nadaljevanju je opis termoelektrarne Ugljevik in opis elementov enega od transporterjev. Sledi podroben opis transporterja G-1 ter njegov način vodenja. V zadnjem delu sta predstavljena še dva možna načina vodenja, ki sta izrisana s pomočjo programskega paketa EPLAN, kateri je tudi na kratko opisan. Predstavljene so prednosti in slabosti posameznih tipov vodenja.
Keywords: standardizacija, standardi, termoelektrarna, vodenje pogona transporterja
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 334; Downloads: 36
Full text (3,25 MB)

Keywords: gradbeništvo, gradbeno inženirstvo, standardizacija
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 532; Downloads: 4
Full text (2,50 MB)

Abstract: V času med industrijskimi revolucijami se veliko podjetij odloča za naslednji korak v avtomatizaciji proizvodnih procesov na reven povezljivosti, ki ponuja večjo produktivnost, kakovost in fleksibilnost. Ker je ta preskok velikokrat težko predstavljiv, je cilj magistrskega dela na teoretični osnovi in na primerih že utečene prakse pokazati potrebne korake oz. ključne spremembe za doseganje želenih rezultatov v čim krajšem času in ob čim hitrejši povrnitvi vloženih sredstev za izvedbo prestopa v industrijo 4.0 in s tem tovarno prihodnosti.
Keywords: varnost, standardizacija, prilagodljivost, MES, ERP, avtomatizacijska piramida
Published in DKUM: 20.06.2019; Views: 879; Downloads: 123
Full text (3,24 MB)

Abstract: Zadovoljstvo kupcev je ključnega pomena za podjetja, ki želijo obstati in konkurirati na trgu. Tega se podjetja lotijo tako, da kupcem v čim krajšem dobavnem roku ponudijo najboljšo kakovost ob najnižjih proizvodnih stroških. Uvajajo različne tehnike in metode vitke proizvodnje. Podjetje, v katerem smo raziskovali, je želelo z uvedbo metode TPM (celovito proizvodno vzdrževanje, ang. Total Productive Maintenance) povečati proizvodno učinkovitost, predvsem pri odpravljanju okvar, nezgod pri delu in odpravljanju neučinkovitosti. V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo uporabe metode TPM za znižanje porabe pralne vode na polnilni liniji čistilnih izdelkov. Prav tako smo izdelali katalog pranja proizvodne linije, na kateri se polnijo različni polizdelki. Pri tem smo definirali potrebni čas pranja linije za posamezni polizdelek. Hkrati smo izvedli optimizacijo, s katero smo ugotovili minimalno potrebno količino polizdelka, ki jo je potrebno zavreči pred naslednjim polnjenjem, da je vsak polizdelek kakovosten in zadosti predpisanim kriterijem. Ugotovili smo, da je pranje proizvodne linije za različne polizdelke potekalo predolgo. Iz tega sklepamo, da so bile v odtok zavržene prevelike količine polizdelkov. Iz izvedene ekonomske analize je razvidno, da je podjetje v obdobju 20-ih delovnih dni zmanjšalo porabo pralne vode za 41 272 L, kar pomeni 46 % prihranek pralne vode. V letu dni bi podjetje privarčevalo 1 554 EUR na raziskovano linijo, kar še dodatno motivira podjetje, da izvaja TPM in stremi k vitki proizvodnji.
Keywords: vitka proizvodnja, TPM, uvedba metode TPM, standardizacija, vizualizacija, PDCA krog
Published in DKUM: 24.11.2017; Views: 1284; Downloads: 167
Full text (1,90 MB)

Abstract: V magistrski nalogi sem se posvetila obravnavi standardiziranega procesa odobritve potrošniškega kredita, ki ga odlikuje optimalen potek dela, z vključeno avtomatsko odločitvijo. Standardizacija je dejavnost vzpostavljanja usklajenih pravil in določil z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju. Standardizacija je nujna, ker predstavlja pogoj za avtomatizacijo. Kreditni proces sestoji iz procesa prodaje, procesa obravnave kreditne vloge, procesa spremljave in odplačila. Večina bank ima v svojih zalednih službah dobro organizirano in avtomatizirano tretjo fazo kreditnega procesa, t.j. proces spremljave, v okviru katerega banka izvaja obračun obresti, spremembe obrestnih mer, spremembe anuitet ipd. Druga faza kreditnega procesa, to je obravnava kreditne vloge, ki je bistveno bolj zahtevna in tudi tvegana, ker je povezana s sprejemanjem odločitev, pa se pogosto izvaja ročno in decentralizirano po poslovalnicah. V ročno izvajanih poslovnih procesih so poslovna pravila in navodila v glavah kreditnih referentov, kar povečuje možnost napak in zlorab, prav tako je čas obdelave kreditne vloge predolg, kar zmanjšuje konkurenčnost banke. Za večino bank so krediti največji in najbolj očiten vir kreditnega tveganja. Za zmanjšanje kreditnega tveganja je ključno dobro upravljanje s tveganji. Banke dobro poznajo tehnike upravljanja s kreditnim tveganjem, saj ima bančni sektor dolgo zgodovino izkušenj na tem področju. S kapitalskim sporazumom Basel II, ki daje velik pomen tehnikam za zmanjševanje kreditnih tveganj in s kapitalskimi olajšavami motivira banke k uporabi notranjih bonitetnih sistemov, so znova pridobili na pomenu modeli kreditnega točkovanja. Modeli kreditnega točkovanja napovedujejo verjetnost, da potencialni kreditojemalec bodisi ne bo poravnal svojih obveznosti ali da bo po določenem časovnem obdobju začel zamujati. Kreditna ocena bankam omogoča hitro in avtomatizirano odločanje, kar je glavna prednost modelov kreditnega točkovanja. Z vidika banke je avtomatizacija odločanja zlasti pomembna pri poslih z velikim številom strank in majhno maržo na enoto produkta, kar je značilno za potrošniške kredite. Na drugi strani, z vidika strank, hitre, transparentne in dosledne bančne odločitve pomembno vplivajo na izboljšanje uporabniške izkušnje. V empiričnem delu naloge, smo na osnovi razkritij iz letnih poročil bank za leto 2014, predstavili in analizirati prakso bank v EU na področju upravljanja in merjenja kreditnih tveganj. Iz vsake izmed 28 držav članic EU smo izbrali po 5 največjih bank, glede na višino bilančne vsote in jih analizirali z vidika uporabe modelov kreditnega točkovanja ter uporabe notranjih bonitetnih ocen za določanje potrebnega kapitala. Analiza vzorca bank je pokazala, da 71% bank držav članic, kreditno sposobnost prebivalstva ocenjuje s pomočjo modelov kreditnega točkovanja in da le 20% bank držav članic kredite prebivalstvu odobrava na podlagi standardiziranega in avtomatiziranega procesa odločanja. Glede na velik razkorak med deležem bank, ki uporabljajo modele kreditnega točkovanja in deležem bank, ki potrošniške kredite odobravajo s pomočjo avtomatiziranega odločanja se poraja upravičen pomislek, da banke v letnih poročilih avtomatiziranega odločanja o kreditu niso razkrile.
Keywords: standardizacija procesov, kreditno tveganje prebivalstva, modeli kreditnega točkovanja, avtomatizacija odločanja
Published in DKUM: 13.09.2016; Views: 950; Downloads: 128
Full text (1,15 MB)