| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Večkulturnost v šoli: študija primera in raziskava stališč učiteljev
Urška Pliberšek, 2020, master's thesis

Abstract: Sodobne družbe so večkulturne, kar je moč pripisati vplivom globalizacije, ki se kaže v masovnih migracijah. Povečevanje števila migrantov v EU se je pokazalo v pritiskih javnosti po zaostrovanju migracijskih in integracijskih politik. Namen magistrske naloge je bil preučiti stališča učencev do večkulturnosti in ugotoviti, ali lahko na stališča in prisotnost stereotipov vplivamo z izvajanjem pedagoških delavnic. Preverili smo stališča učiteljev do večkulturnosti in katere pedagoške metode uporabljajo in ocenjujejo za učinkovite pri obravnavi tematike večkulturnosti. Uporabili smo metodo študije primera, ki smo jo izvedli v 4. razredu na eni osnovni šoli v podravski regiji (N = 46) in spletno anketo, s katero smo preverjali stališča učiteljev (N = 181). V študiji primera se je pokazalo, da učenci pozitivno dojemajo večkulturnost in v enaki meri izražajo stereotipe do priseljencev. Po izvedbi pedagoških delavnic so se stališča otrok pozitivno spremenila, zmanjšalo se je izražanje stereotipov. Učitelji imajo pozitivna stališča do večkulturnosti, najbolj so izražena pri učiteljih družboslovnih predmetov, ki tematiko večkulturnosti najpogosteje obravnavajo. Najbolj negativna stališča izražajo učitelji naravoslovnih predmetov. Najučinkovitejši metodi, ki jih učitelji uporabljajo, sta razgovor in prikazovanje s filmom. Rezultati raziskave niso reprezentativni, lahko pa na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz konkretnega vzorca, podamo nekatera priporočila za učitelje.
Keywords: večkulturnost, stališča učiteljev in učencev, pedagoške metode, prikazovanje s filmom in literaturo
Published: 22.09.2020; Views: 264; Downloads: 120
.pdf Full text (1,70 MB)

2.
Participacija učencev pri pouku in na šoli
Monika Mithans, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija z dvodelno strukturo (teoretični in empirični del) obravnava participacijo učencev pri pouku in na šoli. V teoretičnem delu je predstavljen pojem participacija in argumenti za/proti participaciji učencev. Sledi primerjava avstrijskih in slovenskih šolskih sistemov in s participacijo povezane zakonodaje obeh držav. Opredeljeni so dejavniki, ki vplivajo na možnosti participacije učencev na ravni šole. Ta del se nadaljuje s predstavitvijo participacije učencev pri pouku in opisom dejavnikov, ki vplivajo na možnosti njenega uresničevanja. Nato so z vidika participacije učencev predstavljene strategije odprtega pouka, učni načrti izbranih predmetov, dosedanja znanstvena spoznanja o uresničevanju participacije v vzgojno-izobraževalnem procesu in pogojih za njeno uresničevanje v praksi. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je osvetliti, kako učenci zaznavajo možnosti participacije in kakšna je njena vloga z vidika razredne (delovne) klime, motivacije učencev in njihovega znanja, izraženega z modalno oceno. Raziskava je razdeljena na dva dela. V prvem delu je sodelovalo 322 učencev, ki obiskujejo šole v Avstriji, in 458 učencev, ki obiskujejo šole v Sloveniji. Prav tako so sodelovali učitelji: 102 iz Avstrije in 131 iz Slovenije. Ugotavljamo, da participacija učencev v praksi še vedno ni zaživela. Učenci, ki obiskujejo šole v Avstriji, zaznavajo več možnosti soodločanja kot njihovi vrstniki pri nas. Pri večini učencev je prisotna želja po soodločanju. Ugotovili smo statistično značilen pozitiven vpliv odprtega pouka na participacijo učencev. Tako zaznavajo učenci, ki svoj pouk vidijo kot odprt, več možnosti soodločanja. Naši rezultati kažejo statistično značilno razliko v stališčih učiteljev do participacije učencev, ki izkazuje večjo naklonjenost participaciji učencev s strani učiteljev, ki poučujejo v Avstriji.   Nadalje smo ugotovili obstoj pozitivne in statistično značilne korelacije med stališči učiteljev do participacije učencev ter njihovim lastnimi možnostmi soodločanja, zadovoljstvom z delovnim mestom, s poklicem in šolsko klimo. Učitelji s pozitivnejšimi stališči do participacije učencev zaznavajo več lastnih možnosti soodločanja, so zadovoljnejši s svojim poklicem, delovnim mestom in šolsko klimo. V drugem delu raziskave smo s pomočjo opazovanja pouka s protokolom Flandersove analize razredne interakcije ugotovili, da glede na stopnjo govorne participacije ni statistično značilne razlike v klimi (P = 0,499) in motivaciji (P = 0,840). Povprečja so pokazala, da je razredna (delovna) klima ugodnejša v razredih z nižjo stopnjo govorne participacije, najnižja v razredih z višjo. Iz povprečij pri motivaciji učencev ugotavljamo, da se ta s stopnjo govorne participacije sistematično dvigujejo. Rezultati kažejo, da je razlika v znanju učencev, izraženem z modalno oceno, glede na stopnjo govorne participacije statistično značilna (P = 0,000). Višja stopnja govorne participacije je pogostejša v razredu z več dobrimi in prav dobrimi ocenimi, nižja v razredih z najvišjimi (odličnimi) in z najnižjimi (zadostnimi) ocenami.
Keywords: Avstrija, Slovenija, dejavniki participacije, participacija, možnosti soodločanja, otrokove pravice, soodločanje učencev v šoli, soodločanje učencev pri pouku, želje po soodločanju, stališča učiteljev do participacije učencev.
Published: 13.10.2017; Views: 1627; Downloads: 400
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
Nadarjenost in nadarjeni učenci pri pouku slovenščine - pogledi in stališča učiteljev pomurskih osnovnih šol
Sandra Svetec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vsak otrok ima temeljno pravico razvijati vse svoje sposobnosti in morebitne izjemne potenciale, šola pa je prva in osrednja nosilka odgovornosti, ki mu mora ta razvoj omogočiti. V evropskem prostoru se je, v primerjavi z ameriškim, skrb za izjemno sposobne, nadarjene učence pričela izpostavljati precej pozno. V današnjem slovenskem šolskem prostoru imamo zakonodajno-programska izhodišča za posebno obravnavo in vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci. Ta zahtevajo določene prilagoditve dela, drugačne didaktično-metodične pristope za skupino nadarjenih individuumov znotraj šolske populacije. Vendar pa sama zakonodaja ni dovolj. Pri uresničevanju koncepta na izvedbeni ravni, torej pri konkretnem uresničevanju na učenca usmerjenega učenja in razvijanju zavesti o individualnih potrebah nadarjenih učencev, so ključni njihovi učitelji. Od učitelja je v veliki meri odvisno, ali bo nadarjen posameznik na svojih močnih področjih do skrajnosti razvil zmožnosti, ki jih ima, ali bo ta razvoj oviran. V teoretičnem delu predstavljamo pojmovanja in koncepcije nadarjenosti, posebnosti in potrebe nadarjenih učencev, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci ter vloge, pomembnejše lastnosti in kompetence učitelja nadarjenih učencev. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave, v katero smo vključili učitelje slovenščine s celotnega Pomurja in z njo osvetlili nekatere ključne plasti omenjene problematike, predvsem pa z nadarjenostjo in nadarjenimi učenci povezane poglede in stališča učiteljev slovenščine pomurskih osnovnih šol. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri učitelji v praksi uresničujejo Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli ter, s katerimi ovirami in težavami se pri tem najpogosteje srečujejo.
Keywords: nadarjenost, nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno delo, koncept, pogledi in stališča učiteljev
Published: 24.08.2016; Views: 965; Downloads: 183
.pdf Full text (4,69 MB)

4.
Poučevanje glasbene umetnosti v očeh učiteljev razrednega pouka
Mateja Stražar, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Poučevanje glasbene umetnosti v očeh učiteljev razrednega pouka smo obravnavali tematiko o poučevanju učiteljev GUM na razredni stopnji. V teoretičnem delu smo najprej predstavili poučevanje GUM nekoč in danes, pri nas in v naših sosednjih državah. Predstavili smo glasbene dejavnosti in vlogo učitelja pri njihovem poučevanju. Poglavje smo namenili tudi uporabi medpredmetnih povezav, oblikam poučevanja, uporabi didaktičnih gradiv in uporabi IKT. Dotaknili smo se tudi glasbenega razvoja učencev ter formalnega in neformalnega poučevanju GUM. Ob koncu teoretičnega dela smo obravnavali tematiko o učitelju in glasbeni umetnosti, učiteljevi in učenčevi motivaciji ter izobraževanju učiteljev. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnikov želeli ugotoviti stališča učiteljev razrednega pouka do poučevanja GUM in kako pogosto v razredu uporabljajo glasbene dejavnosti, didaktična gradiva ter pripomočke, ki so jim na razpolago pri poučevanju, glede na delovno dobo, razred poučevanja in glasbene izkušnje, pridobljene v glasbeni šoli in pri pevskem zboru. Vzorec je zajemal 178 učiteljev razrednega pouka iz naključno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da delovna doba in razred poučevanja nimata pomembne vloge pri poučevanju GUM, saj se pri večini trditev razlike ne pojavijo. Glede na glasbene izkušnje, pridobljene v glasbeni šoli, pa so se razlike pojavile predvsem pri trditvah, ki se nanašajo na petje in igranje na glasbila. Pri trditvah s tematiko petja, igranja glasbil, poslušanja in glasbene ustvarjalnosti pa so se pojavile razlike glede na glasbene izkušnje, pridobljene pri pevskem zboru. Starejši učitelji in učitelji, ki imajo več glasbenih izkušenj, imajo pri trditvah bolj pozitivna stališča do glasbenih dejavnosti in jih pogosteje uporabljajo pri poučevanju. Glede na naše rezultate bi bilo dobro, da bi se učitelji bolj zavedali pomembnosti uporabe raznolikih glasbenih dejavnosti in pripomočkov pri poučevanju GUM ter bili za njihovo uporabo ustrezno usposobljeni.
Keywords: osnovna šola, glasbena umetnost, poučevanje, stališča učiteljev, uporaba didaktičnih gradiv in pripomočkov
Published: 30.11.2015; Views: 1412; Downloads: 271
.pdf Full text (1,88 MB)

5.
Spolna vzgoja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Laura Kostič, 2015, master's thesis

Abstract: Spolna vzgoja otrok je v trenutnem šolskem sistemu premalo zastopana. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stališča študentov ter učiteljev razrednega pouka do spolne tematike, do usposobljenosti za poučevanje, kakšno je mnenje študentov o primernem času in predmetu obravnave in kje po njihovem mnenju otroci sploh pridobijo informacije o spolnosti. Prav tako pa je bil namen ugotoviti, kakšen pomen učitelji pripisujejo spolni vzgoji otrok v šoli, kako so jim pri tem v pomoč cilji v učnem načrtu, priročniki za učitelje in drugi učni pripomočki. V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda empiričnega raziskovanja. V prvem delu so predstavljeni odgovori študentov, ki so navedli problem nekompetentnosti in neznanja za poučevanje, posledično jih ima kar nekaj še vedno zadržke do spolne vzgoje. Večina se jih zaveda, da je z vzgojo potrebno začeti že ob vstopu v šolo, saj je zaradi napredka tehnologije vse več spolnih vsebin dostopnih na spletu. V drugem delu so predstavljena stališča učiteljev, ki se zavedajo pomembnosti pravočasne spolne vzgoje in vloge, ki jo imajo pri tem, tudi oni navajajo problem neznanja oziroma pomanjkanja primerne literature in pripomočkov za poučevanje.
Keywords: spolnost, spolni pouk, spolna vzgoja, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča učiteljev, mnenja študentov
Published: 13.10.2015; Views: 1129; Downloads: 171
.pdf Full text (1,56 MB)

6.
Stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne discipline
Barbara Vindiš, 2014, master's thesis

Abstract: Temeljni namen magistrske naloge je bil preučiti stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne discipline, pri čemer smo se osredotočili na tri področja preventivne discipline: razredno klimo, učiteljevo pripravo na pouk in izvajanje pouka ter na njegovo vodenje razreda kot skupine. V teoretičnem delu naloge smo najprej opredelili pojme disciplina, neprimerno vedenje, preventivna disciplina in predstavili poglede različnih avtorjev na disciplino, prav tako pa tudi vizijo šol in zakaj sploh obstaja potreba po disciplini. V nadaljevanju smo se podrobneje osredotočili na dejavnike preventivne discipline. Pri razredni klimi smo tako izhajali iz razredne skupnosti in različnih odnosov znotraj nje, pri učiteljevi pripravi na pouk in izvajanju pouka pa smo zajeli metode dela, motivacijo in potrebe učencev ter vzgojne dejavnosti. Pri zadnjem dejavniku, vodenju razreda kot skupine, smo podrobneje opredelili načrtovanje razrednih in šolskih pravil. Teoretični del naloge smo zaključili s poglavjem o fizičnih in psiholoških značilnostih učencev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V empiričnem delu naloge smo preverjali stališča učiteljev do posameznega dejavnika preventivne discipline, glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in lokacijo poučevanja. Raziskava, izvedena v februarju 2014 na vzorcu 150 učiteljev, je pokazala na nekatere obstoječe razlike v stališčih učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja ter mestnih, primestnih in vaških šol do posameznih področij preventivne discipline.
Keywords: preventivna disciplina, razredna klima, pouk, vodenje razreda, stališča učiteljev, osnovna šola.
Published: 07.10.2014; Views: 1251; Downloads: 252
.pdf Full text (1,20 MB)

7.
STALIŠČA UČITELJEV O VEDENJU IN DOSEŽKIH ROMSKIH UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Damijana Lebar, 2014, master's thesis

Abstract: Učitelji učno uspešnost romskih učencev pogosto pripisujejo značilnostim njihovega socialnega okolja. Odnos med stališči učiteljev in vedenjem romskih učencev lahko privzame dinamiko samouresničujoče se prerokbe, tako da so stališča učiteljev pomemben dejavnik učnega uspeha romskih učencev. Namen magistrskega dela je raziskati stališča osnovnošolskih učiteljev o dosežkih in vedenju romskih učencev v osnovni šoli. Raziskala sem stališča učiteljev v zvezi z različnimi dejavniki dosežkov in vedenja romskih učencev glede na neposredne izkušnje učiteljev s poučevanjem romskih učencev, spol učiteljev, delovno dobo ter stopnjo poučevanja. Raziskava je potekala preko spletnega vprašalnika in vključuje 267 učiteljev iz mariborskih osnovnih šol. Analiza je pokazala nekatere statistično pomembne razlike v stališčih učiteljev glede na: izkušnje učiteljev s poučevanjem romskih učencev (pri kulturnih značilnostih romskih družin, pri učenčevi socialni vključenosti v razredu, pri usposobljenosti učitelja, pri motivaciji učitelja ter pri predsodkih oz. morebitni diskriminaciji), delovno dobo učiteljev (sodelovanje med starši in učitelji), spol (pri socialno-ekonomskem položaju romskih družin, pri kulturnih značilnostih romskih družin, pri učenčevi motivaciji, pri dejstvu, da slovenščina ni njihov materni jezik, pri zainteresiranosti romskih staršev ter pri sodelovanju med starši in učitelji), ter glede na stopnjo poučevanja (pri socialno-ekonomskem položaju romskih družin ter pri dejstvu, da slovenščina ni njihov materni jezik).
Keywords: romski učenci, stališča učiteljev, samouresničujoča se prerokba, neposredna izkušnja
Published: 30.07.2014; Views: 1397; Downloads: 213
.pdf Full text (1,13 MB)

8.
STALIŠČA UČITELJEV OSNOVNIH IN SREDNJIH POKLICNIH ŠOL DO INKLUZIJE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI
Ksenja Vrhovnik, 2013, master's thesis

Abstract: Inkluzivna šola pomeni varno, sprejemajočo in spodbujajočo šolsko skupnost, kjer so vsi posamezniki enako cenjeni. Da to dosežemo, je potrebo razvijati inkluzivne vrednote med vsemi zaposlenimi v šoli in tistimi, ki z njo sodelujejo. Raziskave v nekaterih evropskih državah so pokazale, da je inkluzija najbolj odvisna od učiteljevih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v razredu. Razvoj inkluzivne prakse v razredu je odvisen od sposobnosti učiteljevega spopadanja z razlikami med učenci v razredu (kar predstavlja enega od največjih problemov), od učiteljevih stališč do otrok s posebnimi potrebami, njegovih znanj, pedagoških pristopov, poučevalnih metod, materialnih virov in od časa za upoštevanje različnosti učencev v razredu. Zelo pomembna pa je tudi podpora učitelju v šoli in zunaj nje. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev, ki poučujejo učence s posebnimi potrebami v rednih osnovnih in srednjih poklicnih šolah, do inkluzije učencev s posebnimi potrebami in dejavnike, ki vplivajo na njihovo oblikovanje. Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, zbrani podatki so bili obdelani s programom SPSS. Raziskovalni vzorec je zajel 200 učiteljev slovenskih osnovnih in srednjih poklicnih šol. Rezultati kažejo, da imajo bolj pozitivna stališča do inkluzije: srednješolski učitelji v primerjavi z osnovnošolskimi, najmlajši učitelji in učitelji z najmanj delovnimi izkušnjami v primerjavi s starejšimi kolegi in tistimi z več leti izkušenj, učitelji z manjšim številom učencev s PP v razredu v primerjavi s tistimi z večjim številom teh učencev in učitelji, ki so pridobivali znanja o inkluziji s pomočjo različnih oblik izobraževanj v primerjavi s tistimi, ki so se o inkluziji izobraževali malo ali se sploh niso. Dobro načrtovana in kontinuirana izobraževanja za učitelje s področja inkluzije in večja prisotnost strokovnjakov s področja posebnih potreb v šolah, bi lahko vplivala na (še) boljšo usposobljenost in pripravljenost učiteljev za delo v inkluzivnih razredih ter posledično na njihova stališča.
Keywords: Inkluzija, učenci s posebnimi potrebami, stališča učiteljev
Published: 29.03.2013; Views: 4030; Downloads: 1082
.pdf Full text (1,93 MB)

9.
Učitelji o izkustvenem učenju in poučevanju pri predmetu spoznavanja okolja
Vlasta Hus, 2010, published scientific conference contribution

Abstract: Izkustveno učenje je s kurikularno prenovo osnovne šole v Sloveniji (1998) postalo temeljno vodilo pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja. Za njegovo implementacijo v prakso so zelo pomembna stališča učiteljev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kaj o izbranih vidikih uresničevanja izkustvenega učenja menijo učitelji zajeti v vzorec iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da ima večina učiteljev pozitivno stališče do izkustvenega učenja in poučevanja, vendar pa opozarjajo tudi na nekatere težave pri izvajanju izkustvenega učenja izven učilnice, ki se nanašajo na tako na organizacijsko, psihološko in materialno plat le tega.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, osnovna šola, izkustveno učenje, izkustveno poučevanje, spoznavanje okolja, stališča učiteljev
Published: 07.06.2012; Views: 1991; Downloads: 133
URL Link to full text

10.
PRIPRAVA UČITELJEV NA DELO Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNI ŠOLI
Petra Erjavc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami v osnovni šoli je postala vedno bolj zahtevna, saj je vedno več učencev z različnimi potrebami vključenih v redne osnovne šole. Potrebno je več priprav na delo, sodelovanja s starši in več dodatnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev. Glede na raznolikost posebnih potreb učencev, ki so vključeni v redne osnovne šole, so se spremenile tudi metode poučevanja, didaktični pripomočki in organizacija pouka. V veliko pomoč učiteljem in učencem s posebnimi potrebami sta individualiziran program in dodatna strokovna pomoč, ki pospešita in hkrati olajšata učenčev napredek. Različnost, drugačnost, izvirnost, individualnost učencev predstavlja osnovno izhodišče učiteljevega dela v šoli.
Keywords: Učenci s posebnimi potrebami, učenci z učnimi težavami, integracija, inkluzija, individualni program, stališča in priprava razrednih učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami.
Published: 13.04.2011; Views: 7276; Downloads: 1412
.pdf Full text (509,31 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica