1. Stališča mladih do žensk brez otrokMojca Pevec Satler, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je raziskan odnos mladih do žensk brez otrok. Opredeljena je družbena vloga ženske, ki je najbolj determinirana z materinstvom. To naj bi predstavljalo temeljno identiteto vsake ženske, ki se prične oblikovati že v otroštvu. Predstavljena so stališča različnih družbenih skupin do (ne)materinstva, hkrati pa so opisani načini soočanja žensk brez otrok z družbeno stigmo in stereotipi. Namen magistrskega dela je predstaviti stališča mladih do žensk brez otrok, hkrati pa ovrednotiti vplive različnih dejavnikov na oblikovanje stališč. Zanimala nas je tudi želja anketirank o prevzemanju materinske vloge v prihodnosti. Raziskava je potekala na vzorcu 154 mladih, starih od 15 do 29 let. Sodelovalo je 29 moških in 125 žensk. Analiza podatkov je pokazala, da so v povprečju stališča mladih na raziskanem vzorcu do žensk brez otrok pozitivna. Razlike v odgovarjanju na vprašanja glede na različne dejavnike pa smo ugotovili s parametričnimi in neparametričnimi preizkusi. Rezultati so pokazali, da so razlike v odgovarjanju na vprašanja statistično značilne pri spolu in stopnji religioznosti. Večina mladih (87,7 %) v raziskavi meni, da vloga vsake ženske ni postati mama. Ženske v raziskavi pa si v večini (86,4 %) želijo postati mame.
Keywords: ženske brez otrok, materinstvo, stališča mladih, stigma, stereotipi
Published in DKUM: 09.10.2019; Views: 1637; Downloads: 181
 Full text (1,09 MB) |
2. PREDSTAVITEV IN ANALIZA SMUČARSKEGA TEČAJA ZA OTROKEŠpela Kumer, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na predstavitev smučarskega tečaja za otroke in stališča staršev otrok, ki so obiskovali smučarski tečaj v smučarski šoli. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del. Namen raziskave empiričnega dela je bil anketiranje staršev otrok, ki so obiskovali smučarski tečaj v smučarski šoli, da bi ugotovili njihova stališča do organizacije in izvedbe smučarskih tečajev, učiteljev smučanja, pripomočkov za učenje in varnosti na smučišču v času smučarskih tečajev. V praktičnem delu pa je bil namen napisati učne priprave za izvedbo 5-dnevnega začetnega smučarskega tečaja in jih praktično izvesti. Rezultati so pokazali, da so starši zadovoljni z organizacijo in izvedbo smučarskih tečajev, pozitivna stališča pa imajo tudi do učiteljev smučanja, saj so po njihovem mnenju dobro strokovno usposobljeni učitelji učinkovito spodbujali in motivirali tečajnike, pozitiven odnos med učitelji in tečajniki pa je vplival na učinkovitost tečaja. Skozi pridobljene rezultate smo ugotovili, da imajo starši pozitivna stališča do uporabe učnih pripomočkov, saj so primerni in zabavni učni pripomočki motivirali tečajnike pri učenju, njihova uporaba pa je pripomogla k hitrejšemu učenju smučanja. Ugotovili smo, da je bilo z vidika varnosti na smučišču dobro poskrbljeno za tečajnike in ostale udeležence v okolici delovanja smučišča, saj je bila uporaba varnostnih mrež ustrezna, tečajniki so bili dobro obveščeni o varnosti na smučišču, njihova oprema pa je ustrezala varnostnim pogojem.
Keywords: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, učenje smučanja otrok, analiza smučarskega tečaja, stališča staršev do izvedbe smučarskega tečaja
Published in DKUM: 13.09.2016; Views: 1534; Downloads: 166
Full text (2,54 MB) |
3. Stališča staršev predšolskih otrok do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcaKatja Krivec, 2016, master's thesis Abstract: Inkluzivni vrtec mora prepoznati in odgovoriti na različne potrebe svojih otrok, tako da se jim prilagaja vsebina, organizacija in načini izvajanja. Osnovni princip inkluzivnega vrtca je, da se vsi otroci učijo skupaj ne glede na težave in razlike, ki jih imajo. Za kvalitetno izvajanje inkluzije je pomembno, da je vzgojitelj pozitivno naravnan do vključevanja otrok s posebnimi potrebami (pozitivna stališča do otrok s posebnimi potrebami, njegovih znanj, pedagoških pristopov, metod dela …). Poleg tega je pomembno tudi dobro sodelovanje med strokovnjaki in med strokovnjaki ter starši, saj imajo slednji pomembno vlogo pri izdelavi individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami.
Namen empirične raziskave je bil ugotoviti, kakšne so izkušnje staršev z otroki s posebnimi potrebami, kakšna so stališča staršev otrok brez posebnih potreb in otrok s posebnimi potrebami do vključevanja otrok z različnimi motnjami v redne oddelke vrtca in kakšna so stališča staršev do funkcioniranja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca in do funkcioniranja otrok brez posebnih potreb v takšnem oddelku. Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, zbrani podatki so bili obdelani s programom SPSS. Raziskovalni vzorec je zajel 202 starša otrok brez posebnih potreb in otrok s posebnimi potrebami. Rezultati kažejo, da imajo starši pozitivna stališča do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca.
Osveščanje staršev o različnih razvojnih motnjah, dodatno usposabljanje vzgojiteljev in njihovih pomočnikov ter še bolj skrbno načrtovano sodelovanje z drugimi strokovnjaki bi pripomoglo k lažjemu in uspešnejšemu vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca.
Keywords: vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca, otroci s posebnimi potrebami, stališča staršev
Published in DKUM: 12.08.2016; Views: 3573; Downloads: 654
Full text (1,55 MB) |
4. DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN OTROKOVE PRAVICEDarja Hrup, Breda Kidrič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava državljansko vzgojo in otrokove pravice. Vzgoja in izobraževanje v predšolskem obdobju dobiva nov pomen za vseživljenjsko učenje in vzgojo za aktivno državljanstvo. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva vrednote ter razvija sposobnosti za življenje v medkulturni družbi. V postmoderni družbi se ne pojavlja vprašanje ali bi morala družba zagotoviti ustrezno okolje za spoštovanje drugačnosti, temveč kako to na področju vzgoje in izobraževanja zagotoviti. V zgodnjem otroštvu se postavljajo osnove za uspešno pridobivanje vseh temeljnih spretnosti in veščin, ki jih bo otrok potreboval kasneje v življenju, ter temelj za sobivanje v družbi. Državljanska vzgoja dobiva vse večji pomen v sodobni medkulturni družbi, ki naj bi temeljile na načelu enakih možnosti in pravici posameznika do drugačnosti. Pomembna vloga vrtcev kot institucij in ob tem strokovnih delavcev (vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev) je, da vzgaja otroka za novo, sodobno družbo in pri tem poskrbi, da bo znal pozitivno razmišljati in se vključevati v interakcijo z drugimi, da bo sposoben kritičnega mišljenja in zavračanja stereotipov. Najin namen je predstaviti stališča strokovnih delavcev vrtca do demokratizacije prikritega kurikuluma in ob tem prikazati stališča otrok o možnosti soodločanja v skupini. Vloga odraslega je pri razvijanju znanj, spretnosti, stališč in vrednot pri otroku izredno pomembna, kar se kaže predvsem z uporabo različnih pristopov. Da bo imel otrok dovolj možnosti za soodločanje v skupini, je zelo odvisno od strokovnosti vzgojitelja. Ali se vzgojitelji zavedajo kako pomembno je, da ima otrok to možnost, ali se zavedajo kako vpliva to na otroka v kasnejšem življenju, kadar mu te možnosti ne nudijo. Morda se, morda pa tudi ne!
Keywords: KLJUČN BESEDE: otrokove pravice, državljanska vzgoja, družba, stališča strokovnih delavcev, stališča otrok, prikriti kurikulum, uresničevanje otrokovih pravic.
Published in DKUM: 06.07.2009; Views: 5845; Downloads: 1282
Full text (457,14 KB) |
