1. Stališča študentov, ki študirajo v Avstriji, do spletnega zmenkovanjaJelena Jeknić, Borut Milfelner, 2014, original scientific article Abstract: Namen pričujočega prispevka je proučiti stališča študentov, ki študirajo v Avstriji, do spletnega zmenkovanja. Posebej nas zanima tudi uporaba portalov za spletno zmenkovanje študentov, ki študirajo v Avstriji, in razlike v stališčih med spoloma ter med uporabniki in neuporabniki. Rezultati empirične raziskave kažejo, da študenti, ki študirajo v Avstriji, nimajo pozitivnih stališč do spletnega zmenkovanja. Potrjene so tudi določene razlike v stališčih do spletnega zmenkovanja med spoloma ter glede na uporabniški status. Na podlagi rezultatov je narejeno profiliranje ciljne populacije glede na njihova stališča do spletnega zmenkovanja, kar je lahko v pomoč ponudnikom strani za spletno zmenkovanje ter oglaševalcem.
Keywords: splet, spletna mesta, študenti, stališča, merjenje
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 28; Downloads: 0 |
2. Stališča učiteljev do vključevanja digitalnega opismenjevanja v pouk na razredni stopnji : magistrsko deloAnja Senekovič, 2023, master's thesis Abstract: Razvoj tehnologije v zadnjem desetletju je močno zaznamoval tudi izobraževanje, zaradi česar je izjemno pomembno postalo digitalno opismenjevanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ter podrobneje opredelili informacijsko in digitalno pismenost. Opisali smo oblike in načine vključevanja IKT in digitalnega opismenjevanja v osnovnih šolah, pojasnili njihove prednosti in pomanjkljivosti, navedli nekaj smernic za uvajanje IKT v pouk in na koncu predstavili tudi nekaj pomembnejših projektov s tega področja v izobraževanju.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, in zbrali podatke na vzorcu 145 učiteljev razredne stopnje v osnovnih šolah. Želeli smo ugotoviti, ali učitelji vključujejo digitalno opismenjevanje v pouk na razredni stopnji osnovne šole, kako pogosto ter katere vsebine posredujejo učencem. Prav tako smo preverjali stališča in pričakovanja učiteljev do digitalnega opismenjevanja učencev in uporabe IKT pri pouku, in ali se učitelji opredeljujejo kot strokovno dovolj usposobljene za to področje.
Keywords: digitalna pismenost, digitalna kompetenca, digitalna tehnologija, stališča učiteljev
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 64; Downloads: 22
 Full text (2,41 MB) |
3. Stališča odjemalcev glede vplivnežev in njihove nakupne namereSeverina Pal, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem analizirala stališča odjemalcev do vplivnežev, ki jih spremljajo na družbenih omrežjih, kot tudi njihove nakupne namere. Prva polovica teoretičnega dela opisuje stališča. Ta se oblikujejo kot celota vseh izkušenj, informacij in čustev do objekta opazovanja. V mojem diplomskem delu so ta objekt opazovanja vplivneži, ki so v današnjih časih izjemno pomembni, ker oglašujejo izdelke na družbenih omrežjih, podjetja pa z njihovo pomočjo lažje dosežejo potencialne odjemalce. Vplivneže in njihov pomen sem predstavila v drugi polovici teoretičnega dela. Analizo sem pripravila na podlagi anonimnega spletnega vprašalnika s pomočjo katerega sem proučila tri različne komponente stališč, ki so čustvena, razumska in vedenjska komponenta. Pri analiziranju čustvene komponente so respondenti ocenjevali različne lastnosti vplivnežev, kot so avtentičnost, iskrenost, pristnost, kredibilnost in podobno. Pri analiziranju razumske komponente so morali vplivneže oceniti kot dober ali slab vir informacij o izdelkih. Zadnja komponenta, ki sem jo analizirala je bila vedenjske komponenta, ki se je osredotočala na nakupno namero odjemalcev. Respondenti so lastnosti vplivnežev ocenili pozitivno, dojemajo pa jih tudi kot zanesljiv in dober vir informacij o izdelkih. Odjemalci pa imajo v povprečju izdelke, ki jih oglašujejo vplivnežev namen kupiti, vendar moramo upoštevati še druge dejavnike, ki lahko vplivajo na njihove nakupne odločitve.
Keywords: stališča, odjemalci, vplivneži, družbena omrežja, oglaševanje.
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 157; Downloads: 53
Full text (1,63 MB) |
4. Stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja : magistrsko deloSaša Hren, 2023, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela govorimo o začetkih inkluzivnega izobraževanja, dotaknemo se faz, kot so segregacija, integracija in nenazadnje inkluzija. V nadaljevanju naloge opisujemo otroke s posebnimi potrebami in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Prav tako se osredotočimo na stališča, njihovo definicijo in funkcijo. Temeljno vprašanje naše magistrske naloge je, kakšna so stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja. V ta namen smo v empiričnem delu izvedli raziskavo, v kateri smo s pomočjo vprašalnika preverili, kako učitelji dojemajo inkluzijo otrok s posebnimi potrebami in kakšna so njihova stališča glede tega. Ugotovitve so pokazale, da inkluzija med slovenskimi učitelji še vedno ni popolnoma sprejeta. Prav tako smo ugotovili, da so pozitivna stališča učiteljev v pomembni povezavi z njihovo samooceno o lastni strokovni podkovanosti. Pokazalo se je tudi, da starost učiteljev ni povezana s stališči učiteljev do otrok s PP. Izsledki raziskave so pokazali, da so čustveno-vedenjske motnje ter motnje avtističnega spektra tiste, ki so med učitelji najmanj sprejete. Pridobljena dejstva kažejo, da je inkluzija še vedno v svojih začetkih, hkrati pa se pri določenih učiteljih že kaže višja stopnja razumevanja in sprejemanja inkluzije v proces vzgoje in izobraževanja.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, stališča, učitelji
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 132; Downloads: 30
Full text (1,21 MB) |
5. Stališča prebivalcev Slovenije do genetskega testiranja : magistrsko deloTina Kerševan, 2023, master's thesis Abstract: Izhodišča: V sklopu magistrske naloge smo raziskovali genetsko svetovanje in testiranje v Sloveniji. Preverjali smo vpliv izbranih dejavnikov (spol, starost, izobrazba, starševstvo in predhodne izkušnje z genetskim testiranjem) na opredelitev anketirancev in njihova pričakovanja glede genetskega testiranja, kakšno je njihovo mnenje o razpoložljivosti genetskih testov, v kolikšni meri so zaskrbljeni zaradi možnih posledicah genetskega testiranja ter njihovo mnenje o pričakovanih posledicah razvoja genetskega testiranja v naslednjih 10. do 15. letih. Metoda: V analizi smo uporabili metode opisne statistične analize, bivariatne metode za analizo povezanosti spremenljivk, preverjali smo domnevo o enakosti povprečij v vseh skupinah ter multivariatne statistične metode. S hierarhičnim razvrščanjem v skupine smo na osnovi stališč o genetskem testiranju razvrstili anketirance v več skupin, nato pa preverili, kakšne so razlike med njimi tako glede stališč kot tudi demografskih dejavnikov. Rezultati: S frekvenčno porazdelitvijo smo dokazali, da imajo največ znanja o genetiki mlajši odrasli, visoko izobraženi, brez otrok ter tisti, ki so se v preteklosti že srečali z genetskim testiranjem. Odrasli srednjih let imajo višja pričakovanja glede osebnih koristi genetskega testiranja kot mlajši in starejši odrasli. Nižje izobraženi anketiranci imajo višja pričakovanja glede razpoložljivosti genetskih testov. Glede pričakovanih posledic genetskega razvoja v naslednjih 10. do 15. letih so najbolj zaskrbljeni srednje izobraženi, mlajši odrasli, moški. Raziskave na področju znanja, mnenj in stališč ljudi o genetskem svetovanju in testiranju imajo pomembno vlogo pri izboljšanju ozaveščanja ljudi o vlogi in pomenu genetskega svetovanja in testiranja tako za posameznika kot tudi v širšem družbenem kontekstu.
Keywords: genetika, genetsko testiranje, svetovanje, stališča, prebivalci Slovenije, magistrska dela
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 197; Downloads: 18
Full text (2,93 MB) |
6. Institut neprištevnosti z vidika sodne prakse in stališč ljudi : magistrsko deloMaria Brecelj, 2023, master's thesis Abstract: Institut neprištevnosti je eden osnovnih institutov v kazenskem pravu. Njegova pomembnost in kompleksnost se kaže v množici različnih disciplin, ki morajo med seboj sodelovati že pri sami definiciji in v njegovi praksi. V največji meri je vzpostavljeno sodelovanje s sodnimi izvedenci psihološke in psihiatrične stroke za pomoč pri ocenjevanju prištevnosti obdolženca. Skozi raziskavo sodne prakse je bilo ugotovljeno, da je največkrat vzrok za dosojeno neprištevnost duševna motnja oz. duševna bolezen. Vzrok osebnostne motnje je bil za neprištevnost upoštevan le izjemoma, med tem ko je bil v skoraj polovici primerov vseh neprištevnih, v kombinaciji s katero koli motnjo, vzrok tudi vpliv drog ali alkohola. Za prevladujoče vzroke neprištevnosti so se torej izkazale duševne bolezni ter z alkoholom in drogami povezane začasne duševne motnje. Kjer je bila potreba po mnenju sodnega izvedenca, je bil v večini primerov klican le en sodni izvedenec psihiatrične stroke. Iz sodne prakse se je izkazalo, da sodni izvedenec psiholog samostojno v nobenem primeru ni zadostoval kriterijem za celostno in dokončno presojo o duševnem stanju obdolženca. V vseh primerih, kjer sta bila dva izvedenca, sta bili njuni mnenji enotni. Iz analize pritožbenih razlogov je bilo mogoče razbrati, da so se v vseh analiziranih judikatih, razen v enemu, različni razlogi nanašali na prištevnost. Skozi analizo stališč ljudi je bilo ugotovljeno, da imajo udeleženci o neprištevnih osebah negativno mnenje in jih vidijo kot nevarne, nepredvidljive ljudi, z nizko samokontrolo. Kljub temu so udeleženci v primerih lažjih kaznivih dejanj bolj nagnjeni h kaznovanju prištevnega storilca kot neprištevnega. Preko prepoznave prištevnosti storilca skozi resnično zgodbo se je izkazalo, da so udeleženci v več kot 50 % primerov enako ugotovili prištevnost opisanega storilca, kot jo je dosodilo sodišče.
Keywords: neprištevnost, sodna praksa, percepcija, stališča, duševne motnje, magistrska dela
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 172; Downloads: 26
Full text (1,03 MB) |
7. Javno mnenje o delu slovenske policije v času epidemije COVID-19 : magistrsko deloKiara Ropoša, 2023, master's thesis Abstract: V zadnjih treh letih smo bili deležni ogromno novih sprememb, ki so bile v preteklosti skoraj ali celo nemogoče. Primorani smo bili sprejeti nove, še ne do zdaj znane navade. Nova realnost je tako prinesla nesoglasja in posledično poslabšanje oziroma nezaupanje v državne institucije in varnostne ukrepe, ki jih je sprejela vlada. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, ki je opravljena z vprašalnikom avtorjev Maskály et al. (2021) z naslovom »Police Organizational Changes During the Global COVID-19 Pandemic«. Za zbiranje in obdelavo podatkov je uporabljeno orodje 1ka. V nalogi je med drugim narejen pregled o doživljanju stresa pri javnih uslužbencih policije pri opravljanju policijskega dela v času epidemije COVID-19, zaupanje oziroma nezaupanje v vladne ukrepe in epidemija COVID-19 v Sloveniji, kjer je bilo opravljenih več analiz z vidika protestov zoper vladne ukrepe v Sloveniji. Na podlagi narejenih analiz smo navedli ukrepe za izboljšanje javnega mnenja v delovanje slovenske policije. Hipoteze smo preverjali z dvema večkratnima regresijskima analizama in eno enostavno linearno regresijsko analizo. Med drugim nas je zanimalo, kateri dejavniki so povezani s spoštovanjem vladnih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni. Ugotovili smo, da je pripravljenost za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije zaradi novega koronavirusa, povezano z zaupanjem javnosti v delovanje policije, z uspešnim spopadanjem policije z izzivi epidemije in spoštovanjem javnosti do policije. V nalogi smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in prišli do zaključka, da na upoštevanje in spoštovanje ukrepov vplivajo samozaščitni ukrepi, med katere spadajo nošnja zaščitne maske, pozitivno mnenje javnosti do policije in vidnost policistov v soseski. V nalogi smo na podlagi narejenih analiz in pregleda literature predlagali ukrepe za izboljšanje komunikacije s strani policijske organizacije do zaposlenih in njihove učinke, ki imajo znaten vpliv na izboljšanje javnega mnenja do policije.
Keywords: slovenska policija, javno mnenje, stališča, COVID-19, vlada, ukrepi, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.03.2023; Views: 353; Downloads: 108
Full text (1,82 MB) |
8. Primerjava podobe blagovnih znamk afrodita in nivea pri generaciji zTiana Memon, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo pojasnili podobo blagovne znamke kot večplasten dimenzionalni konstrukt, ki ga sprožijo spoznanja, čustva, simboli, vrednote in stališča potrošnikov. S pomočjo spletne ankete raziskali odnos generacije Z do slovenske blagovne znamke Afrodita in globalno znane blagovne znamke Nivea.
Poglavit razlog za analizo, ki je dodan v nadaljevanju je pomembnost razvoja podobe znamke kot posebna komponenta za oblikovanje trženjskega spleta za ustvarjanje trajne konkurentne prednosti.
Podoba blagovne znamke igra pomembno vlogo pri razvoju kozmetične blagovne znamke, saj je povezana z ugledom in verodostojnostjo podjetja. V tej nalogi smo zato analizirali in definirali razliko med izdelkom in blagovno znamko, razvoj slovenskih v primerjavi s tujimi blagovnimi znamkami, pomen in delovanje blagovnih znamk v kozmetični industriji, opredelili smo podobo blagovne znamke, vidne elemente blagovnih znamk Afrodita in Nivea ter značilnosti generacije Z. Raziskali pa smo tudi primerjavo med podobo blagovne znamke Afrodita in Nivea pri generaciji Z.
Cilj diplomske naloge je pojasniti notranji pomen blagovne znamke Afrodite in Nivee s strani generacije Z.
Keywords: generacija Z, blagovna znamka, kozmetično podjetje, stališča potrošnikov.
Published in DKUM: 24.10.2022; Views: 246; Downloads: 47
Full text (2,27 MB) |
9. Stališča visokošolskih profesorjev do vključevanja študentov s posebnimi potrebami in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu : magistrsko deloGregor Lešnjak, 2022, master's thesis Abstract: Število študentov s PP se v Sloveniji povečuje. To kažejo podatki, pridobljeni s strani Univerz v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru se je med leti 2016 in 2020 število študentov s PP povečalo za več kot 188 %, v Ljubljani pa za več kot 124 %. S tem se povečuje potreba profesorjev po dodatnem znanju s področja PP. S pomočjo prilagojenega vprašalnika smo opravili raziskavo med visokošolskimi profesorji na petih fakultetah Univerze v Mariboru. Raziskovali smo razlike v stališčih visokošolskih profesorjev glede na njihov spol, študijski program in njihovo vključenost v usposabljanje s področja PP in izvajanja prilagoditev. Ugotovili smo, da imajo visokošolski profesorji pozitivna stališča do vključevanja študentov s PP in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu. Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med profesoricami in profesorji v stališčih do vključevanja, uspešnosti in zagotavljanja prilagoditev. Profesorji na naravoslovnih študijskih programih gojijo bolj negativna stališča do študentov s PP kot profesorji na družboslovnih programih. Raziskava je pokazala pomembnost dodatnega usposabljanja s področja PP. Tisti, ki se niso dodatno usposabljali, so se namreč statistično značilno bolj strinjali s tem, da študenti s PP ovirajo vzgojno-izobraževalno delo v predavalnici. Rezultati raziskave kažejo, da se morajo visokošolski profesorji nenehno izobraževati na področju PP.
Keywords: študenti s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, stališča, prilagoditve.
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 233; Downloads: 42
Full text (2,26 MB) |
10. Mnenja slovenskih učiteljev o morebitnem uvajanju finskih didaktičnih rešitev v slovenski šolski prostor, s poudarkom na učenju materinščine : magistrsko deloMija Bezgovšek, 2022, master's thesis Abstract: Finska je s svojim izobraževalnim sistemom na začetku tega stoletja dosegala visoke rezultate na mednarodnih programih PISA (Programme for International Student Assessment) in PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) ter tako vzbudila veliko zanimanja drugod po svetu. Mnogim je in še vedno velja za velik vzor, prav tako tudi v slovenskem prostoru. Želeli bi si, da bi lahko v naš sistem vključili njihove didaktične elemente in tako izboljšali svoje didaktične sposobnosti poučevanja, konkretneje pri materinščini na razredni stopnji, ter s tem pripomogli k dvigu bralne pismenosti v Sloveniji.
Namen raziskave je bil povzeti bistvene razlike med finskim in slovenskim šolskim sistemom, s poudarkom na razlikah pri materinščini na razredni stopnji. Slovenske učitelje smo povabili k razmišljanju o preoblikovanju slovenskega šolskega sistema na razredni stopnji tako, da bi uvedli nekatere finske novosti. Naš glavni namen raziskave je bil spoznati njihov odziv na te spremembe, kako bi po njihovem mnenju implementacija uspela in kaj bi te spremembe prinesle. K sodelovanju smo povabili enajst učiteljev razredne stopnje, od tega pet iz I. vzgojno-izobraževalnega obdobja in šest iz II. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Izvedli smo polsturkturiran intervju, jih transkribirali in na koncu analizirali.
Ugotovili smo, da bi bile pri učiteljih generalne spremembe pozitivno sprejete, predvsem spremembe glede učiteljevega ugleda in samostojnega odločanja. Prvine specialnodidaktičnega področja, ki so v slovenskem prostoru že uveljavljene, so bile dobro sprejete. Za tista področja, ki so danes še manj poznana (drama, projektno delo), smo ugotovili, da v slovenskem prostoru primanjkuje didaktičnega znanja. Predlagamo večje populariziranje posameznih področij, da bi v prihodnje učitelji lažje našli ustrezne rešitve.
Keywords: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, stališča učiteljev, materinščina
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 337; Downloads: 61
Full text (9,51 MB) |
