| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
GRŠKA FINANČNA KRIZA
Rok Prelog, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Keywords: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Published: 12.07.2011; Views: 5689; Downloads: 749
.pdf Full text (786,07 KB)

2.
VPLIV FINANČNO-GOSPODARSKE IN EVROPSKE DOLŽNIŠKE KRIZE NA EVRO
Simon Jug, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Evropski narodi so v pretekli zgodovini pokazali pogoste težnje po združevanju, ki so ob novi politični situaciji po drugi svetovni vojni vodile v nastanek Evropske unije. Evropska unija danes predstavlja veliko gospodarsko in politično integracijo 27 držav s skoraj 500 milijoni prebivalcev, ki ima pomemben glas in vlogo pri vseh svetovnih izzivih in vprašanjih. Ena za naše delo najpomembnejših značilnosti Evropske unije je skupna monetarna unija 17 držav članic, evro območje. Evro območje danes v svetu predstavlja edinstveno strukturo držav, ki so ne glede na skupno valuto v veliki meri ohranile svoje pristojnostmi na področju ekonomskih in fiskalnih politik. Evro je v kratkem času svojega obstoja postal pomembna svetovna valuta in z vidika fizične uporabe denarja prehitel svetovno rezervno valuto ameriški dolar ter se zasidral kot druga svetovna rezervna valuta. Pojav svetovne finančne in kasneje gospodarske krize, nastale v ZDA zaradi drugorazrednih vrednostnih hipotekarnih papirjev, je bil prvi pravi preizkus trdnosti in stabilnosti evra, ki ga je evro v celoti gledano sicer relativno dobro opravil. Je pa finančno-gospodarska kriza pokazala na nekatere njegove pomanjkljivosti in slabo vodenje javnih financ v perifernih državah evro območja. Z zamenjavo oblasti v Grčiji so na dan prišle podrobnosti o njenem slabem stanju javnih financ in prirejanju podatkov, kar je povzročilo nemir na finančnih trgih in sprožilo vprašanja o širitvi grških težav v druge periferne države evro območja, s čimer označujemo začetek dolžniške krize v evro območju. Države evro območja so v kratkem času vzpostavile do tedaj neobstoječi mehanizem finančne pomoči za zaščito evra, s katerim so želele zajeziti širjenje dolžniške krize in stabilizirati evro. Eden glavnih ciljev našega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri je na novo vpeljani mehanizem prispeval k stabilizaciji evra in kot je pokazala naša raziskava, mu ni v celoti uspelo stabilizirati evra. Medtem, ko se je novi sistem pokazal kot dovolj učinkovit v primeru reševanja Irske in Portugalske, je pritisk na Italijo pokazal na dvome finančnih trgov o zadostni moči tega mehanizma. Ne glede na to obstoj in nadaljnja širitev evro območja ni ogrožena, s številnimi dodatnimi ukrepi in s podpisom Pogodbe o fiskalni uniji je evro ponovno na pravi poti k povrnitvi zaupanja in moči, ki jo je imel pred začetkom dolžniške krize evro območja.
Keywords: Evropska unija, evro, ECB, Maastrichtski kriteriji, finančna in gospodarska kriza, drugorazredna posojila, Lehman Brothers, Grčija, evropska dolžniška kriza, javne finance, mehanizem za stabilnost evra, svetovna rezervna valuta
Published: 23.05.2012; Views: 2597; Downloads: 402 
(1 vote)
.pdf Full text (1,06 MB)

3.
ODZIV EVROPSKE UNIJE NA DOLŽNIŠKO KRIZO SUVERENIH DRŽAV
Aleksander Lamot, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Še pred koncem prvega desetletja po uvedbi skupne valute se je evro smatral kot eden največjih uspehov t.i. evropskega projekta. Skupna valuta je ustvarila vrsto pozitivnih učinkov kot je nizka inflacija ter zadolževanje po nizkih obrestnih merah kar je spodbujalo ekonomsko rast. Polega tega je olajšala trgovanje in ustvarila enoten kapitalski trg na katerem so se zmanjšali transakcijski stroški. Skupno valuto evro uporablja 18 od skupaj 28 držav EU. Finančna kriza, ki se je pričela leta 2008 in ima svoje korenine v prekomernem zadolževanju v hipotekarne posojila in izvedene instrumente, je jasno pokazala na pomanjkljivosti v arhitekturi evropskega finančnega sistema. Po recesiji, ki je nastopila zaradi finančne krize so javni dolgovi držav članic vidno narasli in v nekaterih državah dosegli tudi kritične vrednosti. Posledično je v evro območju v letu 2010 nastopila dolžniška kriza, ki je tudi pokazala pomanjkljivosti v evropski monetarni in fiskalni politiki in tako načela pozitivno podobo ekonomske in monetarne unije ter skupne valute. Ko se je dolžniška kriza razširila je bilo jasno, da EU nima na voljo mehanizmov in instrumentov pri reševanju dolžniške krize kakor tudi finančne krize. Reševanje finančnih težav držav članic so se najprej lotili z uvedbo dvostranskih in začasnih mehanizmov, ki so začasno stabilizirali finančne trge vendar pa niso bili ustrezna podlaga za reševanje morebitnih dolžniških kriz v prihodnosti. Glavni cilj naše naloge je bil ugotoviti ali so izvedeni ukrepi pri reševanju dolžniške krize dovolj učinkoviti ter oceniti prihodnje strukture EMU integracije in opredeliti možne rešitve iz krize. EU je na krizo odgovorila z poostrenim proračunskim in makroekonomskim nadzorom, z ustanovitvijo stalnega mehanizma za finančno stabilnost, z posredovanjem likvidnosti stabilnih držav in ECB in z postopki za bančno in fiskalno unijo. V naši nalogi smo ugotovili, da so uvedeni postopni ukrepi in mehanizmi uspeli stabilizirati situacijo in so v letu 2013 omogočili izhod iz recesije. V začetku 2014 so že vidni znaki okrevanja in postopno kažejo na okrepljeno ekonomsko rast v naslednjih letih. Z že uvedenimi ukrepi in postopno uvedbo reform t.i. prave ekonomske in monetarne unije je EU na dobri poti proti izhodu iz krize kar bo tudi temelj, da bodo države članice evro območja lažje absorbirale morebitne krize v prihodnosti.
Keywords: EMU, dolžniška kriza, mehanizem za stabilnost evra, EFSF, EFSM, ESM, začasni mehanizem, Grčija, Irska, Ciper
Published: 04.08.2014; Views: 2577; Downloads: 309
.pdf Full text (1,33 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica